Gr.G., STA
29.6.2020

Po včerajšnji neuspešni izstrelitvi tudi danes prva slovenska satelita nista poletela v vesolje

Po včerajšnji neuspešni izstrelitvi tudi danes prva slovenska satelita nista poletela v vesolje
Univerza v Mariboru Izmetni nosilec za satelite.
Svet

Raketo podjetja Arianespace bi morali izstreliti ob 3.51 po srednjeevropskem času iz vesoljskega centra CSG v Kourouju.

Močni višinski vetrovi nad Francosko Gvajano ne pojenjajo. Tako vremenske razmere nad izstreliščem tudi danes niso bile dovolj stabilne, da bi lahko z nosilno raketo vega v vesolje poletela v družbi 51 drugih tudi prva slovenska satelita Trisat in Nemo HD. Izstrelitev je morala družba Arianespace namreč ponovno preložiti, zaradi slabega vremena, nov datum poskusa izstrelitve pa še ni znan, kot tudi ne, ali bodo morali raketo in satelite razstaviti in jih ponovno pripraviti na polet. 

Vreme noče sodelovati

Direktor podjetja Arianespace Stephane Israel je po vnovičnem neuspelem poskusu povedal, da so se ves dan pripravljali na izstrelitev, a ko so še zadnjič preverili vremenske pogoje, ti enostavno niso dovoljevali izstrelitve. "Težave predstavljajo močni višinski vetrovi," je dejal. 

Raketo bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. 

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je po včerajšnji neuspeli izstrelitvi in v pričakovanju napovedane današnje sicer na tviterju optimistično objavil: "Držimo pesti in upajmo na najboljše." 

Raketo bi morali iz Kourouja po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete vega julija lani preložili. Nato je bila misija VV16 načrtovana za mesec marec, ko so se izstrelitev odločili prestaviti zaradi pandemije novega koronavirusa. Israel je dodatno pojasnil, da junijsko obdobje močnih višinskih vetrov nad Francosko Gvajano upoštevajo in bodo poskusili izstrelitev izvesti, kolikor hitro bo možno. Možnosti, da bi raketo in satelite razstavili in znova pripravili na polet v vesolje, Israel sicer ni omenjal, a je informacija zaokrožila že pred dnevi, ko so odgovorni pojasnili, da se z izstrelitvijo že zelo mudi. Raketa in sateliti so bili lahko v pripravljenosti le še do danes, tako se je glasilo. Če jim izstrelitve ne bi uspelo izvesti do ponedeljka, bo treba oboje znova pripraviti in kalibrirati, kar bi lahko trajalo približno dva tedna. 

image
EPA Nosilna raketa vega Evropske vesoljske agencije ESA.

Občutljiv tovor

Kot je že pred nedeljskim poskusom izstrelitve pojasnil direktor Centra odličnosti Vesolje-SI, kjer so razvili satelit Nemo HD, Tomaž Rodič, je treba po 12 dneh čakanja v stanju pripravljenosti na raketi znova napolniti baterije, kar pomeni delno razstavljanje posameznih stopenj vesoljskega plovila in nekaj dni dela za ponovno pripravo na polet. 

Še bolj zapletena pa je ponovna priprava satelitov. Med 53 sateliti na krovu rakete so namreč nekateri zelo občutljivi. Zato je treba ves tovor sneti z vrha rakete, prepeljati nazaj v hale za pripravo in odpreti aerodinamični pokrov kapsule. Nato morajo znova namestiti zaščite za vzdrževalna dela na satelitih, priključiti zemeljsko podporno opremo in začeti ponovno preverjanje podsistemov in polnjenje baterij. Vse skupaj bo trajalo najmanj dva tedna, verjetno pa še več, je dejal Rodič. Po današnjem neuspelem poskusu je direktor centra odličnosti dejal, da se še niso odločili, ali bodo morda poskusili še enkrat izstreliti raketo ali se bodo lotili ponovne priprave vesoljskega plovila in satelitov.

image
Reuters Vzlet rakete Ariane-5 27. maja 2006, ki je na krovu imela tajski in mehiški komunikacijski satelit.

Na krovu plod slovenskega znanja

Na krovu vege je tudi Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področjih spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.

Prvič bo z evropsko raketo v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Arianespace želi preizkusiti koncept za odprave malih vesoljskih plovil, ki so ga poimenovali Small Spacecraft Mission Service (SSMS).

Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.