Andrej Kresnik, pisma bralcev
2.12.2019

Pisma bralcev: Lokalna politika razočarana nad neškodljivostjo hmelja?!

Pisma bralcev: Lokalna politika razočarana nad neškodljivostjo hmelja?!
Miha Kolar
Aktualno

Andrej Kresnik v pismu bralcev: Tokrat bom sam "laično ugibal" o namenu tistih, ki poskušajo z nestrokovnimi in zavajajočimi razlagami rezultatov meritev zmanjševati njihovo nedvoumno sporočilo.

Kot hmeljar in krajan Šmartna pri Slovenj Gradcu, kjer je hmeljarstvo prisotno že desetletja, sem zadovoljen, da rezultati vzorčenja tal, zelenjave in zraka v bližini hmeljišč potrjujejo, da opravljam dejavnost strokovno, kot občan pa sem dobil še dodatno potrditev, da živim v zdravem okolju.

O rezultatih meritev je bilo objavljenih več komentarjev, časnik Večer je o tem poročal 19. 10. 2019 v članku "Ni bilo večjega zanosa škropiv v bližnjo okolico«". V tem članku me je zmotila ocena rezultatov meritev, ki jo je podal župan MOSG, Tilen Klugler. Pravi, da ni razloga, da tokratnim meritvam ne bi zaupali. Ne pove, kateri razlogi so tisti, ki mu vzbujajo dvom o lanskih meritvah. Vzorčenje in analize je izvajal isti laboratorij (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, NLZOH) z enako metodologijo in analitsko opremo. Župan sam pravi, da je NLZOH zaupanja vredna institucija. Morda znaj ni dobro, da so rezultati meritev letos že drugič nedvoumno ovrgli obtožbe, ki so se v zadnjih dveh letih razširjale v javnosti, da hmeljarstvo zastruplja zrak in vrtove v Mislinjski dolini. Vendar župan dvomi tudi o letošnjih rezultatih, saj pravi, da je šlo le za enkratne meritve (v določeni fazi pridelave in z določenim škropivom), in da bi le z dolgotrajnejšim in sistematičnim nadzorom prišli do podatkov. To je zavajanje, saj je vzorčenje zajelo dve vrsti škropiva na lokaciji Podgorje 64 in Šmartno 22, poleg tega imamo rezultate lanskega vzorčenja. Skupaj so torej analizirali prisotnost treh različnih učinkovin na treh lokacijah v različnih časih. Poleg tega je dejstvo, kar omenja v svojem poročilu Nacionalni inštitut za javno zdravje, da utečeni in redni nadzor z jemanjem naključnih vzorcev že dolga leta izvaja Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin(IVHVVR). To očitno nekaterim ni pomembno.

image
Miha Kolar

Pravzaprav je bil namen meritev merjenje morebitnega zanosa škropiv na sosednje parcele, to je mogoče opraviti tudi z barvili, kot navajajo v uradnih poročilih laboratorija, torej vrsta sredstva in časovno obdobje za spremljanje zanosa nista pomembna.

Vsi se zavedamo negativnih vplivov uporabe kemije na okolje. Ne zanikamo, da k temu prispeva tudi uporaba pesticidov v kmetijstvu, po meni znanih podatkih okrog 15%. Vendar je nepošteno trditi, da ni celovitih in sistematičnih raziskav na tem področju, kar v omenjenem članku trdi CIVOZ. Sredstva za varstvo rastlin (FFS), ki so dovoljena in registrirana v Sloveniji, so v postopkih odobritve že bila podvržena raziskavam. Če se v oceni tveganja, ki jo opravi Evropska agencija za varno hrano (EFSA) ugotovi najmanjše možno tveganje za zdravje ljudi in živali, se sredstvo ne registrira ali se umakne iz uporabe, če se ta sum pojavi kasneje. Stanje se torej stalno izboljšuje glede na prakso pred desetletji.

Lanske in letošnje ugotovitve, ki jih v poročilih nedvoumno podaja NLZOH, da so tla in zelenjava v bližini hmeljišč varna, saj v vzorcih ni bilo najdenih ostankov škropiv, v zraku neposredno ob hmeljišču pa izmerjena koncentracija škropiva tako nizka, da je posledična dihalna izpostavljenost le milijardinka najvišje še sprejemljive izpostavljenosti, kot jo določa EFSA, bi morale razveseliti vse občane, ki jim je mar za zdravo okolje. Tokrat bom sam "laično ugibal" o namenu tistih, ki poskušajo z nestrokovnimi in zavajajočimi razlagami rezultatov meritev zmanjševati njihovo nedvoumno sporočilo.

Andrej Kresnik