Andrej Čas
13.3.2019

(ODZIV) Podgorje skrbi dušenje v prometu. Odziv nekdanjega župana Andreja Časa

(ODZIV) Podgorje skrbi dušenje v prometu. Odziv nekdanjega župana Andreja Časa
Petra LESJAK TUŠEK Cesta Slovenj Gradec- Podgorje
Aktualno

Stališče bivšega župana Slovenj Gradca glede tretje osi in priključkov nanjo oziroma obvoznici: "Podgorčani so torej lahko brez skrbi, vendar le če bo skupaj z novo HC izgrajena tudi južna obvoznica, tako kot je bilo zastavljeno v zadnjih letih načrtovanja. Vseeno pa je glede na želje krajanov, izredno majhno frekvenco vstopov in izstopov, bližino priključka Homec in posledične neekonomičnosti priključka Podgorje, povsem realno ta priključek opustiti, bodisi le fazno ali trajno." 

Članek, ki je bil objavljen v Večeru 21. 2., navaja, da si krajani Podgorja ne želijo načrtovanega priključka na hitro cesto. Zaradi priključka naj bi se promet skozi naselje povečal, saj bi vozila iz Mežiške doline in iz zahodnega dela SG izbrala najkrajšo pot do hitre ceste preko Podgorja. Strah Podgorčanov je na mestu. Prometne študije to potrjujejo (Novelacija prometnega modela za severni del tretje razvojne osi, PNZ 2016). Obstoječe in v planski dobi predvidene PLDO (povprečne letne dnevne obremenitve) na relacijah Ravne – Kotlje – SG in Ravne – Dravograd so približno enake, in sicer okrog 8.000 vozil. Dejstva, da je koridor Kotlje – Slovenj Gradec bližnjica tako za dnevne delovne migrante kot za daljinski promet, ne spremeni niti načrtovana hitra cesta (HC) od Raven preko Otiškega vrha do Slovenj Gradca. Dodatno bo na porazdelitev prometnih tokov na tem delu bistveno vplivalo plačevanje cestnine, česar pa prometni modeli sploh ne upoštevajo.

Izvedba HC s priključkoma Podgorje in Slovenj Gradec jug, tako kot je zamišljeno v Idejnem projektu (IDP) hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem, pa bi še bolj kot v Podgorju poslabšala prometne razmere znotraj mesta Slovenj Gradec na Podgorski in Celjski cesti. Zaradi tega smo v mestni občini Slovenj Gradec (MOSG) v okviru javne razgrnitve za odsek SG – Dravograd v letu 2012 (na odsek Velenje – Slovenj Gradec žal nismo mogli podati pripomb, saj je bila javna razprava končana v 2011) podali pripombe glede lokacije SG jug, hkrati pa smo pričeli s pripravo strokovnih podlag za takšno traso in priključek južne obvoznice na HC, ki bi učinkovito razbremenila mestne ulice Slovenj Gradca in odpravila rizik povečanega prometa skozi Podgorje. Prometna študija Slovenj Gradca (PNZ, 2013) in Študija Variant južne obvoznice (ZUM, 2014) sta kot najugodnejšo rešitev potrdili izbiro trase obvoznice od Starega Trga preko toplarne po robu Dobrovske planote do priključka na HC med počivališčem Dobrova in pokritim vkopom Homec, v nadaljevanju pa se obvoznica naveže na G1-4 v krožišču Šmartno. Naša rešitev je bila pozitivno sprejeta tako v neuradnih konzultacijah s projektantom idejnega projekta 1. in 2. odseka tretje razvojne osi, kot na Direkciji za infrastrukturo, pristojne službe DARS pa so na podlagi podanih smernic preverjale ustreznost tehničnih rešitev priključka na HC. Zaradi podpisa Protokola o izgradnji 3. razvojne osi na Koroško in napovedane nove študije posodobitve cest od Slovenj Gradca do Holmca smo z DARS dosegli dogovor o načinu priključevanja v avgustu 2018, kar je omogočilo nadaljevanje postopka prostorske umestitve obvoznice. V novembru je bila končana Idejna zasnova obvoznice (IZP) na geodetski podlagi zahtevane natančnosti. Sedaj je treba vse moči usmeriti v čim hitrejši postopek prostorskega umeščanja, da bi zagotovili še pravočasno pridobitev dokumentacije za gradbeno dovoljenje in s tem sočasnost gradnje obvoznice s tretjo osjo.

Če se vrnem na članek.:Podgorčani so torej lahko brez skrbi, vendar le če bo skupaj z novo HC izgrajena tudi južna obvoznica, kot je bilo zastavljeno v zadnjih letih načrtovanja. Vseeno pa je glede na želje krajanov, izredno majhno frekvenco vstopov in izstopov, bližino priključka Homec in posledične neekonomičnosti priključka Podgorje povsem realno ta priključek opustiti, bodisi le fazno ali trajno. Odgovor, da zaradi sprejetega Državnega prostorskega načrta tega ni mogoče storiti, je poceni sprenevedanje. Opustitev priključka ne pomeni spremembe prostorskega načrta. Ta namreč omogoča prostorsko rezervacijo za izvedbo gradbenega projekta največ do standarda štiripasovne hitre ceste z izven nivojskimi priključki, tako kot je načrtovano v Idejnem projektu (IDP). Zahtevnejšega gradbenega projekta, kot ga dopušča DPN, ni mogoče načrtovati, dopuščene pa so manj zahtevne rešitve v okviru prostorsko ureditvenih pogojev določenih v DPN. Najboljšo ponazoritev, da je temu tako, najdemo v Resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa v RS Sloveniji do 2030 (sprejeta 2016), ki med ukrepi za izboljšanje prometne dostopnosti Koroške v točki Ro. 9.1. navaja: "Nova dvo- ali štiripasovna povezava med Slovenj Gradcem, Velenjem in A1!" Kasneje se je vlada odločila za gradnjo štiri pasovne ceste. Če je v Resoluciji dopuščena možnost gradnje polovične oziroma dvopasovne ceste med A1 in Slovenj Gradcem, namesto štiri pasovne ceste, ki jo predvideva Idejni projekt in omogoča DPN, kako potem ni mogoče opustiti enega vaškega priključka. Upam, da sem s tem primerom dovolj enostavno ponazoril, koliko uresničljiva je zahteva Podgorčanov.