Vojislav Bercko
11.9.2019

Obletnica 11. septembra in konflikt, ki traja že 18 let

Obletnica 11. septembra in konflikt, ki traja že 18 let
EPA Na ruševinah Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku se je kmalu po terorističnih napadih 11. septembra 2001 rodila nova vojna.
Svet

Po napadih Al Kaide z ugrabljenimi v ZDA leta 2001 se je v Afganistanu razplamtela vojna, ki ji ni videti konca.

V Združenih državah Amerike, pa tudi drugod po svetu se danes spominjajo črnega torka, 11. septembra 2001, ko je 20 pripadnikov teroristične mreže Al Kaida ugrabilo štiri potniška letala, ki so letela nad ZDA. V teh najhujših terorističnih napadih v sodobni zgodovini je umrlo skoraj tri tisoč ljudi, daleč največ v nebotičniških dvojčkih Svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, ki sta se po tistem, ko sta se vanju zaleteli ugrabljeni letali, zrušila kot hišici iz kart.

Ameriški odgovor na napade je bil hiter in silovit. Na ukaz tedanjega predsednika ZDA Georgea W. Busha in v skladu z resolucijo Varnostnega sveta Združenih narodov so ZDA le nekaj tednov po tragediji skupaj z zaveznicami napadle območja v Afganistanu, kjer naj bi se bili skrivali pripadniki Al Kaide z voditeljem Osamo bin Ladnom, hkrati pa tudi izdatno vojaško podprle sile afganistanskega Severnega zavezništva v boju s talibani. Vse skupaj se je razvilo v najdaljšo vojno, v katero so vpletene ZDA in ki je terjala na stotisoče življenj in traja še danes. Bin Ladna so ameriški obveščevalci izsledili skoraj deset let kasneje v Pakistanu, kjer so ga 2. maja 2011 po odločitvi tedanjega ameriškega predsednika Baracka Obame likvidirali vojaški specialci. Amerika je vmes, spomladi 2003, takrat brez soglasja Združenih narodov, izvedla še invazijo na Irak, ki je prav tako zanetila dolgoletno državljansko vojno. Na podlagi vseh teh dogodkov je nastala tudi teroristična organizacija Islamska država, ki je od leta 2014 do lani sejala grozo in strah v Iraku in Siriji.
image
EPA Američani se v Afganistanu bojujejo dalj časa kot v kateri koli drugi vojni.

Zadnjih nekaj mesecev je kazalo, da se bodo razmere v Afganistanu končno vsaj malo umirile, saj so se talibani pogajali tako z afganistansko vlado kot Združenimi državami Amerike. Predviden je bil celo tajni sestanek med sedanjim ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom ter predstavniki talibanov in afganistanske vlade v ameriškem Camp Davidu, a tik pred srečanjem minuli konec tedna se je zgodil samomorilski napad v afganistanski prestolnici Kabul, v katerem je umrl tudi ameriški vojak. Trump je sestanek nemudoma odpovedal, nato pa tudi prekinil vse stike svoje administracije s talibani. "Kar se mene tiče, so mrtvi," je glede mirovnih pogovorov novinarjem v Beli hiši dejal Trump. S tem je zabil še en žebelj v krsto pogovorom, za katere se je zdelo, da se bližajo dogovoru. Trump je dejal, da je ameriška vojska znova napadla gverilce. "V zadnjih štirih dneh smo sovražnika prizadeli močneje kot kadar koli v zadnjih desetih letih," je zapisal v tvitu. Kljub Trumpovi odločitvi o odpovedi srečanja pa je ameriški zunanji minister Mike Pompeo v tipični ameriški zmedeni zunanjepolitični maniri kasneje dal vedeti, da obstaja možnost njihovega nadaljevanja. ZDA si namreč želijo krepko zmanjšati svojo vojaško prisotnost v zanje nezanimivi državi - na vsega 5500 vojakov. Na vrhuncu vojne jih je bilo tam okoli 150 tisoč.

Talibani, ki obvladujejo skoraj pol Afganistana in so nedavno pričeli ofenzivo na drugo največje mesto Kanduz, so se po Trumpovi odpovedi mirovnih pogovorov zavezali k nadaljevanju bojev. "Imeli smo dve poti, da se konča okupacija v Afganistanu, ena sta bila džihad in boj, druga pa pogovori in pogajanja," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal tiskovni predstavnik talibanov Zabihula Mudžahid. "Če Trump želi ustaviti pogovore, bomo stopili na prvo pot in kmalu bodo to obžalovali," je dodal.