Sonja Javornik
10.2.2019

“Občutja so nam vsem skupna”

“Občutja so nam vsem skupna”
Jeronima Kastelic Avtomobili so že 37 let sinonim za kvaliteten slovenski pop.
Stop

Skupina Avtomobili je že četrto desetletje (deluje od leta 1982) stalnica na naši pop-rock sceni, stalnica pa so tudi pohvale na račun besedil. Zato ne preseneča, da se je vodja zasedbe Marko Vuksanovič pred časom odločil, da svoje tekste zbere v knjigi, ki jo je poimenoval po eni od uspešnic Skozi leta.

Po pravici povedano, ste mi Avtomobili z leti vse bolj všeč. Kot da sem šele zdaj dovolj zrela za vaše pesmi, kar pomeni, da ste vi zelo hitro dozoreli, je tako?

Človek in tisto, kar počne, zorita celo življenje, tako da upam, da še nismo dozoreli. Res pa je, da Avtomobili niso bili prva skupina in smo, ko smo jih zagnali, za sabo že imeli neko pot. Mogoče smo se zaradi tega izognili določeni naivnosti in banalnosti, ki bi skozi čas vedno bolj lezla na površino. Tudi jaz sem zadovoljen, da mi ni nerodno poslušati naših prvih skladb.

Vedno ste sloveli zaradi besedil in zdaj so ta končno zbrana v knjigi. Ste morda na katero še posebno ponosni?

Težko bi izpostavil katero. Ko sem izbiral, katera naj dam v knjigo, sem se zanašal na intuicijo in upam, da je izbor pravi. Ni nujno, da je dobro besedilo dobro tudi na papirju, brez glasbe. Nekatera pa so lahko in takšna, se mi zdi, so zbrana v zbirki.

Pred časom ste povedali, da vas preseneča, da vas pevci večkrat ne prosijo za kakšno besedilo. Mene ne preseneča, saj so zelo osebna, tako da verjetno ni veliko takih, ki bi se lahko prepoznali v njih …

Pravzaprav se niti nisem čudil, ker tisti, ki potrebujejo besedila “od zunaj” velikokrat želijo le to, da so všečna na prvo žogo. Jaz pa gotovo nisem vodilni avtor na tem področju. Mogoče so moja besedila res osebnoizpovedna, a vedno se trudim, da je v njih tudi neki univerzalni moment, s katerim se lahko vsak poistoveti. Občutja, o katerih pišem, so vsem nam skupna, vsak jih je že doživel in se lahko v njih prepozna, tako da to razgaljanje niti ni tako intimno, kot se zdi na prvi pogled.

Narodna ali alternativna glasba je veliko bolje pokrita v oddajah, dokumentarcih, knjigah … kot pop. Kaj je to prineslo Avtomobilom? Po eni strani se mi zdi, da ste vendar imeli nekaj časa boljši status, saj ste bili vedno nekako na prvem mestu, ko se je govorilo o tem, kdo je pop, a še vedno kvaliteten, po drugi pa je verjetno bilo težje, ker je pač tistim, ki jih je več, vedno lažje …

Vedno manj razmišljam o tem. Po toliko letih smo to, kar pač smo. Seveda so bila obdobja, ko smo bili bolj izpostavljeni, a tudi manj. Nemogoče je več kot 35 let ohranjati isto pozicijo. Še posebej, ker to ni odvisno samo od nas. Javni okus in razmere na sceni se ves čas spreminjajo. Nekateri izvajalci si pomagajo tako, da bi ostali na površju, da se temu ves čas prilagajajo in se zato vedno spreminjajo, odvisno od trenutnih okusov. Nekateri, kot smo mi, pa zgolj sledijo svoji potrebi po ustvarjanju. Mislim, da je za glasbenika najbolj bedno, če je primarno želja po uspehu tista, ki ga žene.

image
Jeronima Kastelic Po knjigi besedil bo kmalu izšel album z akustičnimi posnetki.

Nekoč je bila na vaših koncih zelo bogata glasbena scena. Kako je danes?

No, s tem se ne bi strinjal. Na Primorskem je pred desetletji sicer res bilo veliko prireditev, kjer se je igralo, a velika večina izvajalcev je preigravala tuje hite. Avtorska glasba je bila nezaželena in moteča. In tudi sicer je bila glasba zgolj nujna kulisa za družabnost, toliko nujna kot alkohol, recimo. Meni se to ne zdi bogata glasbena scena. Danes pa je pri nas najbrž tako kot drugje po Sloveniji - veliko več avtorske glasbe in klubov, kjer se ta lahko izvaja. Sam poznam kar nekaj mladih glasbenikov, a pretirane izmenjave izkušenj ni.

Bi bilo Avtomobilom lažje, če bi bili ljubljanski band?

Na začetku, v osemdesetih, ko sem za vsako malenkost moral na avtobus za Ljubljano, sem res tako mislil. Sicer pa nimam občutka, da nam je bilo kdaj posebno težko.

Zakaj danes tako redko slišimo na radiu vaše komade? Glede na to, kar na komercialnih postajah govorijo, da bi radi, je namreč vaša glasba idealna za njih - kakovostna, melanholična, umirjena …

Ne vem, kaj naj rečem. Nekaterim se zdi, da nas je na radiu preveč, nekaterim, da premalo ... Jaz bi seveda želel čim več. (Smeh.)

Zadnji studijski album je izšel pred dvema letoma. Se obeta že kaj novega?

Seveda se. Trenutno pregledujemo posnetke akustičnega nastopa v živo, in kot kaže, bo kmalu izšel. Imamo pa tudi že nekaj čisto novih skladb.

Kaj pa vi trenutno poslušate? Vas je v zadnjem času kakšna pesem še posebej navdušila?

Nova glasba Dan D mi je zelo všeč.

Intervju je bil objavljen v reviji STOP.