Tomaž Ranc
29.6.2020

Ob obletnici osamosvojitvene vojnena Holmcu: Kregarija boli starše žrtev

Ob obletnici osamosvojitvene vojnena Holmcu: Kregarija boli starše žrtev
Tomaž Ranc Ernoičeve, ki so v vojni za Slovenijo izgubili bližnjega, moti neenotnost politike. Drago Ernoič (desno), ob njem Martina Ernoič, sta starša padlega na Holmcu leta 1991, z njima je na položitev venca prišel vnuk Žan.
Aktualno

Policija in stroka ob spominu na padle v osamosvojitveni vojni na Holmcu enotni, starši žrtev pa opozarjajo na boleče politične konflikte in stranke pozivajo k sodelovanju v dobro mladih.

Na Koroškem so se tudi tokrat tradicionalno spomnili žrtev osamosvojitvene vojne, ko sta na mejnem prehodu Holmec 28. junija 1991 pod streli jugoslovanske armade padla rezervna policista Bojan Štumberger in Željko Ernoič, istega dne je na barikadi v Dravogradu življenje za Slovenijo dal teritorialec Vincenc Repnik, policisti pa se poklonijo tudi žrtvi Marjanu Dobelšku, inšpektorju. Pred spominskim obeležjem na Holmcu in v Parku herojev v Slovenj Gradcu so položili vence in obiskali njihove grobove.

Predstavniki policijskih in veteranskih organizacij, soborci, prijatelji in svojci se zaklinjajo, da padlih nikoli ne bodo pozabili. Direktor Policijske uprave Celje Niko Kolar je spomnil na odločenost varovati državo in njene ljudi in izpostavil medsebojno povezanost, podporo in zaupanje miličnikov, teritorialcev in občanov ob spopadu z jugoslovansko armado na Holmcu. "Zgodovina je temelj prihodnosti, znanje in izkušnje, ki smo si jih pridobili pri soočanju z zahtevnimi varnostnimi dogodki v preteklosti, pa nam koristijo tudi v sedanjosti." Izpostavil je današnje vzorno sodelovanje tako z veterani kot ohranjanje stika s svojci.

image
Tomaž Ranc V spomin na padla miličnika so na Holmcu položili venec.

Oče padlega: "Sramota"

Žal pa Slovenija ta hip še vedno kaže tudi neenotnosti in razprtije, kar močno skrbi družino padlega rezervnega policista Ernoiča, ki je spregovorila za Večer. Drago Ernoič iz Šmartna, oče padlega miličnika, je skrušeno komentiral družbeno klimo: "Želimo si, da bi končno vse stranke stopile skupaj in da bi Slovenijo peljale v lepšo bodočnost. Ne pa ta kregarija, ki jo vsak dan vidimo. To, kar se zdaj dogaja, ni za gledati. Sramota za tisto, za kar so naši sinovi padli. Ta dvojna politika, to je nemogoče, slabo za mladi naraščaj, kako pa bodo oni naprej živeli?" se sprašuje. "To tako težko gledamo, vse to, kar se zdaj dogaja, boli, boli," je dodala mati Martina Ernoič, ki se je spominskega dogodka udeležila skupaj z vnukom Žanom, ki mu strica ni bilo dano osebno spoznati.

Tudi obramboslovna in zgodovinska stroka izpostavlja enotnost in voljo, ki je narodu dala moč. Izredni profesor na Fakulteti za družbene vede dr. Vladimir Prebilič trdi, da je v spopadu na Holmcu, "ki je bil eden najbolj intenzivnih spopadov v vojni za Slovenijo, šlo za demonstracijo odločenosti slovenskega naroda, da se svoji samostojnosti in neodvisnosti ne bomo odpovedali in jo bomo branili z vsemi sredstvi". "Z geopolitičnega vidika je imel Holmec poseben pomen, saj je šlo za severno mejo, mejo s prijateljsko državo, ki je sicer bila v tistem trenutku bolj tiho, a vendar vseeno v medsebojnih odnosih jasno podpirala Slovenijo na poti v samostojnost in neodvisnost," utemeljuje obramboslovec, ki je o dogodkih na Koroškem v soavtorstvu z dr. Damijanom Guštinom in dr. Urošem Svetetom napisal tudi knjigo.

image
Tomaž Ranc V delegaciji je bil tudi direktor Policijske uprave Celje Niko Kolar, ki je izpostavil povezanost v času osamosvajanja.

Avstrijska vojska na meji je nezaupanje Sloveniji
S schengenskim režimom sta Avstrija in Slovenija opustili mejni nadzor na notranji meji Evropske unije, je pa ljudi ob meji presenetilo, ko je v času koronakrize na mejo poslala tudi vojsko. "Varovanje meje z vojaki sodi v skrajne ukrepe, ki so odziv na pomembno poslabšanje varnostnih razmer," meni dr. Prebilič. "Teh sam v primeru Avstrije ne zaznavam. Uporaba oboroženih sil je brez dvoma pretiran ukrep na meji. V določeni meri gre za demonstracijo nezaupanja v delo slovenske policije in tudi Slovenske vojske, ki ga opravljata na južni, tudi schengenski meji EU in ga opravljata dobro. Oborožene sile same sicer praviloma nimajo pooblastil za izvajanje postopkov preverjanja identitete, delujejo pa na meji zastraševalno z vidika morebitnih ilegalnih prehodov ter hkrati pomenijo psihološko večjo stopnjo varnosti za domačine in pomembno PR-potezo vlade na Dunaju. Kljub temu pa menim, da takšni ukrepi v Evropo, ki je utemeljena na miru, sodelovanju in izgradnji dobrososedskih odnosov, ne sodijo", meni.

Pravična vojna in zametki fake newsa

Prebilič še izpostavi, da je Avstrija, ki je tudi sama imela izjemno težavno pot do ponovne vzpostavitve države (Avstrijska državna pogodba leta 1955), kot Nemčija, ki je doživela združitev po skoraj pol stoletja, imela poseben odnos do Slovenije in izjemno pomembno je bilo jasno poslati stališče slovenskega naroda. "Spopad na Holmcu, ki je bil tudi posnet s strani avstrijske televizije, je bil demonstracija pravne in pravične vojne, torej spopad, ki v ničemer ni kršil mednarodnega humanitarnega in vojnega prava, kar je brez vsakega dvoma pomenilo zrelostni izpit mlade demokracije. Trdim, da je prav zato samostojna in neodvisna Republika Slovenija doživela hitro mednarodno priznanje in bila vključena v vse pomembne mednarodne organizacije prav zaradi dostojanstva v vojaškem spopadu. Vemo, kakšnim vojnim grozotam smo bili priča v primeru ostalih vojaških spopadov na območju Zahodnega Balkana," opozori Prebilič.

image
Tomaž Ranc Spominska plošča Bojanu Štumbergerju in Željku Ernoiču

S tem spomni tudi na afero Vič-Holmec iz 1999, ki je pretresla družbeno in politično Slovenijo in kjer so z zametki fake newsa skušali osamosvojitelje omadeževati, češ da so ropali brezcarinske prodajalne in celo ubijali vojne ujetnike.