Gordana Possnig
15.5.2019

O umorih na Celjskem še vrhovni sodniki

O umorih na Celjskem še vrhovni sodniki
Gordana Possnig Prvega aprila 2016 je Romeo Bajde s preklopnim nožem večkrat zabodel svojo partnerico, tako da je zaradi močnih notranjih krvavitev umrla na prizorišču zločina.
Kronika

Celjski višji sodniki so lani zaradi umorov partneric pravnomočno obsodili Zvoneta Laubiča in Romea Bajdeta. Obramba obeh obsojenih je prepričana, da bi ju morali obsoditi zaradi uboja, za kar je predpisana nižja kazen.

Na celjskem sodišču so lani na visoko zaporno kazen pravnomočno obsodili dva morilca svojih partnerk, Celjana Zvoneta Laubiča in Velenjčana Romea Bajdeta. Laubič je vzel življenje Yolandi Rodriguez, državljanki Dominikanske republike. Okrožno sodišče v Celju ga je obsodilo na 26 let zapora, višji sodniki pa so mu kazen znižali na 20 let zapora. Bajde, ki je vzel življenje Lidiji Škratek, pa je pravnomočno obsojen na 25 let zapora, saj so višji sodniki potrdili, da je dejanje storil iz nizkotnih nagibov in ljubosumja.

Zabodel jo je za avtobusnim postajališčem

Dominikansko državljanko je Laubič umoril za avtobusnim postajališčem pred Citycentrom Celje 1. aprila 2016. Obtoženi je s preklopnim nožem večkrat zabodel svojo partnerico, tako da je zaradi močnih notranjih krvavitev umrla na prizorišču zločina. Storilec se je po dejanju odpeljal s kraja, kasneje pa se je sam predal policiji na bencinski črpalki v Slovenski Bistrici. Sodba na 20 let zapora je postala pravnomočna sredi julija lani. Čeprav so višji sodniki tedaj ugodili pritožbi odvetnika Matjaža Šalovena, ki je obtoženega branil po uradni dolžnosti, in so Laubiču zaporno kazen znižali za šest let, je zagovornik oktobra lani na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Pravnomočno sodbo zaradi umora poskuša zrušiti z razlago, da v Laubičevem primeru ne more biti govora o umoru, češ da žrtev ni dolgo trpela bolečin, zato je odvetnik predlagal prekvalifikacijo v kaznivo dejanje uboja in posledično temu primerno nižjo kazen. Za kaznivo dejanje uboja je predpisana kazen od pet do 15 let zapora.

image
Gordana Possnig Zvone Laubič

Mrtvo pripeljal pred zdravstveni dom

Izredno pravno sredstvo je uporabila tudi obramba obsojenega Bajdeta, ki je partnerici Lidiji Škratek vzel življenje v noči na 27. december 2015 pri velenjskem vrtcu Najdihojca. Žrtev je najprej pretepel, nato zadavil, potem pa mrtvo pripeljal pred zdravstveni dom. Kot rečeno, je bil obsojen na 25 let zapora, njegova zagovornica Albina Vedenik pa je sredi februarja na vrhovno sodišče vložila zahtevo za varstvo zakonitosti, saj je prepričana, da gre Bajdetu očitati zgolj umor. Pri tem gre poudariti, da je celjsko okrožno sodišče na prvem sojenju Bajdeta obsodilo zaradi uboja in ne umora, vendar so višji sodniki to sodbo razveljavili zaradi absolutnih in bistvenih kršitev kazenskega postopka.

Ena od napak na primer je bila, da je sodišče sojenje zaprlo za javnost, ko je zasliševalo izvedenca s področja psihiatrije in psihologije. Na ponovljenem sojenju pa sta tako okrožno kot višje sodišče presodili, da je Bajde storil umor iz nizkotnih nagibov in ljubosumja, ker ni prenesel, da ga je Škratkova nameravala zapustiti. Bajde je vseskozi trdil, da jo je umoril, ker ga je razjezila, ko sta se vračala s koncerta.

image
Gordana Possnig Romeo Bajde

Zahteva za varstvo zakonitosti, s katero odvetnica Albina Vedenik ruši pravnomočno sodbo zoper Romea Bajdeta, ni edino izredno pravno sredstvo v tem primeru. Vložil jo je tudi zagovornik Andrej Švencbir, ki zatrjuje, da je bila njegovemu klientu na sojenju kršena pravica do obrambe. Spomnimo, da se je na ponovljenem sojenju Bajdetu zapletlo po že izvedenem dokaznem postopku, ko je v fazi zaključnih besed obtoženi odvetnici Maksimiljani Kincl Mlakar preklical pooblastilo za zastopanje. Sodišče mu je nato po brezplačni pravni pomoči na njegovo željo dodelilo odvetnico Vedenikovo, ki pa je čez nekaj dni zbolela. Ker se je Bajdetu tedaj iztekal dvoletni pripor po vložitvi obtožnice in je moralo sodišče Velenjčana vsaj nepravnomočno obsoditi, ker bi drugače odšel na prostost, mu je sodišče dodelilo še odvetnika po uradni dolžnosti, Andreja Švencbirja. Zdaj Švencbir problematizira, da mu prvostopenjsko sodišče ni omogočilo zakonsko določenega roka za pripravo zaključne besede. V zahtevi za varstvo zakonitosti je odvetnik še opozoril, da bi predlagal angažiranje novega psihiatričnega izvedenca glede motiva obtoženega za umor partnerice, če bi imel dovolj časa za preučitev spisa. Izvedenca sta namreč na sojenju po njegovem dvomila o motivu obtoženega, sodišče pa je nato dvom spremenilo v gotovost, da je Bajde Škratkovo umoril iz nizkotnih nagibov ljubosumnosti.