Urška Polanc
7.12.2019

Nad smrad zaradi gnojenja radeljskih polj z odlokom

Nad smrad zaradi gnojenja radeljskih polj z odlokom
Urška Polanc Občina je letos v sodelovanju
z izbranim ponudnikom testirala sredstvo, ki pospešuje razgradnjo gnojevke.
Aktualno

Pod iniciativo za čist zrak brez gnojevke, za zdravo okolje brez škodljivih sredstev pri hmeljarski dejavnosti in brez onesnaževanja okolja s plastiko podpisanih 547 Radeljčanov.

V zadnjih letih so se prebivalci Radelj ob Dravi večkrat in na različne naslove pritožili zaradi neprijetnega vonja, ki se ciklično širi z radeljskega polja. Brezobzirno ravnanje nekaterih podnajemnikov polj in hmeljišč je šlo čez vse meje, so zapisali v dopisu iniciative s 547 podpisniki, ki so jo naslovili tudi na občino, svetnike in lokalno skupnost. Moti jih predvsem polivanje gnojevke ob veliki vročini, v poznih popoldnevih, zvečer, ob nedeljah in praznikih. Izpostavljajo tudi polivanje gnojnice, ki mu ne sledi oranje, kupe nepokritega gnoja ob njivah in na njih ter ostanke hmelja, ki se počasi razkrajajo in zasmrajajo Radlje in okoliške zaselke. Opažajo še, da so zaradi hmeljarjenja na radeljskem polju kupi plastičnih odpadkov, hmelj pa škropijo s fitofarmacevtskimi sredstvi v neposredni bližini stanovanjskih območij, šole, vrtca in športnih objektov.

Podpisniki menijo, da imajo pravico do čistega zraka in zdravega življenjskega okolja, da lahko zračijo svoje domove in se rekreirajo. Medtem ko bi v iniciativi težave rešili z novim občinskim odlokom, ki bi vseboval pravila in prepovedi, vezana na gnojenje, pa na občini težave s smradom za zdaj rešujejo na drugačen način. Z namenom, da bi zmanjšali smrad pri razvozu gnojevke po kmetijskih površinah, je radeljska občina letos v sodelovanju z izbranim ponudnikom testirala sredstvo, ki pospešuje razgradnjo gnojevke.

Če sredstvo za zmanjševanje težav z gnojevko deluje, bi morali biti za uporabo zainteresirani tudi kmetje

Najprej test, nato sofinanciranje

Letošnje testiranje sredstva na kmetiji Ižek v Radljah ob Dravi je bilo brezplačno, sporočajo z občine. Testirati so pričeli spomladi letos, najprej so odvzeli vzorec gnojevke, nato so vanjo dozirali preparat, jeseni so jo razvozili po kmetijskih površinah. Testiranje bo trajalo še do začetka leta 2020. Če bodo analize pokazale, da je sredstvo učinkovito, bodo na občini v letu 2020 kmetom, ki se bodo prijavili na javni razpis in ki imajo kmetijske površine v neposredni bližini naselja, preparat sofinancirali.

Sodeč po osnutku proračuna, ki so ga nedavno sprejeli radeljski svetniki, bodo v Radljah za sofinanciranje dodatkov za razgradnjo gnojevke prihodnje leto namenili 5299 evrov. Kot je župan Alan Bukovnik povedal na zadnji seji občinskega sveta, bodo sredstvo uporabili na širšem območju radeljskega polja. "Analiza bo pokazala, da se zaradi vnašanja tega preparata v gnojevki poveča količina dušika in se spremeni v tiste oblike, ki so dalj časa dostopne rastlinam, gnojevka pa postane bolj homogenizirana, učinki pri gnojenju so boljši," je povedal župan, ki razmišlja, da bo zato tudi interes kmetov, da bi uporabljali ta penergetik, večji. Z dodajanjem preparata bodo namreč ustvarili boljše mikroklimatske pogoje v hlevih, s tem pa zmanjšali

možnost respiratornih obolenj živine, za kar bodo tudi nižji stroški za plačilo veterinarja in drugih storitev.

image
Igor Napast Radeljska občina je letos v sodelovanju z izbranim ponudnikom testirala sredstvo, ki pospešuje razgradnjo gnojevke.

Težava ob neupoštevanju priporočil

"Podpisniki peticije pod to ljudsko iniciativo vemo, da so kmetje, ki razvažajo gnojnico, dolžni ravnati po obveznih pravilih, ki jih predpisuje država. Zavezani so tudi priporočilom stroke, kodeksu dobre kmetijske prakse in smernicam za strokovno utemeljeno gnojenje. Vendar se ta priporočila vse prepogosto ne upoštevajo. Spoštovanje teh priporočil pa tudi ni obvezno in neupoštevanje ne predstavlja kršitve predpisov oziroma prekrška," je iniciativa zapisala v dopisu, v katerem so opozorili še na odločbo ustavnega sodišča, iz katere izhaja, da lahko občina posamezna področja normativno ureja tudi brez zakonske podlage, če ureditev ni v nasprotju z zakonodajo. Imajo torej ustrezno pravno podlago, da lahko denimo z odlokom o javnem redu in miru z namenom varstva zdravja občanov posegajo na področje gnojenja.

V odlok bi zapisali, da kmetje lahko gnojijo od 1. junija do 30. septembra, a ne v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost. Prepovedali bi gnojenje z gnojnico in gnojevko na zemljiščih, ki so v bližini naselij. Tam bi lahko gnojili le, kadar bi zagotovili takojšnje preoravanje, podoranje ali uporabili druge učinkovite tehnike za zmanjševanje smradu zaradi gnojenja.

Obveščanje o škropljenju
Podpisniki zahtevajo še, da bi škropljenje hmelja s fitofarmacevtskimi sredstvi uredili in bolje nadzorovali z ustreznim odlokom, občane pa bi o času škropljenja ter o uporabi vrste fitofarmacevtskih sredstev in njihovi koncentraciji predhodno obveščali prek sredstev javnega obveščanja in z objavami na občinski spletni strani.