M. St., U. Č., V. Č.
8.11.2019

Macron vidi Evropo na robu prepada, Kurz prepad med vzhodom in zahodom

Macron vidi Evropo na robu prepada, Kurz prepad med vzhodom in zahodom
Economist Francoski predsednik Emannuel Macron na naslovnici vplivne revije The Economist.
Svet

V svetu odmeva intervju francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da je zavezništvo Nato možgansko mrtvo in da je Evropa na robu prepada.

Danes sta se na Macronove izjave v intervjuju za najnovejšo številko britanskega Economista že odzvala nemška kanclerka Angela Merkel in generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Ob robu srečanja v Berlinu sta zagotovila, da zavezništvo ostaja močno.

"To stališče ne odgovarja mojemu," je po poročanju STA v odzivu na Macronovo izjavo dejala Merklova. Po oceni kanclerke je francoski predsednik izbral drastične besede. Evropa bi sicer res morala svojo usodo vzeti bolj v svoje roke, ampak transatlantsko zavezništvo ostaja nujno potrebno, je dodala.

Stoltenberg pa je dejal, da je zavezništvo močno in pomaga pri krepitvi kolektivne varnosti. Evropa in ZDA po njegovem prepričanju sodelujeta vse bolj aktivno. Vsak poskus, da se Evropo oddalji od ZDA, pa ogroža tudi EU, je dodal. Bolj kot se bo krepilo sodelovanje, bolj bo tudi Nato močan, je še povedal.

Evropa se ne more več zanašati na ZDA​

Emmanuel Macron je v pogovoru za The Economist opozoril, da Evropa stoji na robu prepada in da mora začeti strateško razmišljati o sebi kot o geopolitični sili. Po njegovem prepričanju, se Evropa ne more več zanašati na ZDA pri obrambi zaveznic Nata. "Trenutno doživljamo možgansko smrt Nata," je dejal.

image
Economist Francoski predsednik Emannuel Macron na naslovnici vplivne revije The Economist.

Macronove ostre besede, ki jih je spodbudilo predvsem samovoljno ravnanje predsednika ZDA Donalda Trumpa pri reševanju sirske krize v povezavi z ravnanjem turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, prihajajo v za Nato neprijetnem času, saj se države pripravljajo na vrh zavezništva decembra v Londonu, ko bodo zaznamovali 70-letnico ustanovitve vojaškega zavezništva. Zato analitiki razmišljajo, kakšen motiv je vodil Macrona, da je izrekel tako težke kritike. Po mnenju nekatrih se želi francoski predsednik s tem močneje utrditi na položaju glavnega voditelja Evropske unije v času, ko zvezda Angele Merkel počasi zahaja.

Macron že 2017 napoveda reformo EU

Pri tem se poznavalci spomnijo na odmeven in znamenit Macronov nastop leta 2017 pred študenti ugledne pariške Sorbone, ko je francoski predsednik nanizal predloge za reformo EU.  "EU, kot jo poznamo sedaj, je prešibka, prepočasna, premalo učinkovita na svetovnem odru," je na znameniti pariški univerzi dejal francoski predsednik, ki si v prihodnje predstavlja Evropo več hitrosti. "Evropa se že zdaj giblje z različnimi hitrostmi. Naj nas ne bo strah tega priznati in si celo želeti," je dejal.

Predlagal je nove temelje, ki bi omogočali več diferenciacije med državami članicami. Zavzel se je za skupni francosko-nemški trg do leta 2024. Zagon nemško-francoskega partnerstva bi bil po njegovem ključen za Evropo. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je tedaj govor Emmanuela Macrona pohvalil in ga označil za zelo evropskega: "Da, zdaj potrebujemo bolj povezano, močnejšo in bolj demokratično Evropo." 

V tem času se je marsikaj spremenilo, trend prodora populizma in nacionalizma se ni ustavil. Macrona čakajo marca lokalne volitve, ki bodo po evropskih zanj naslednji resen test. V zadnjem času se z nekaterimi stališči, zaostrovanjem migrancijskih politik, tudi blokado širitve EU v Severno Makedonijo in Albanijo, iz sredine nekoliko približuje bolj desnemu političnemu bazenu, da bi tam omejil vpliv Marine Le Pen. Macron je socialno-liberalno stranko En Marche ustanovil leto pred predsedniškimi volitvami 2017, zato v lokalnih oblasteh nima svojih predstavnikov. Zato so v luči naslednjih predsedniških volitev lokalne volitve, kjer bodo Francozi izbirali v 18 regijah in 100 departmajih, zanj sploh izjemno pomembne. Bolj natančno kot nedavne evropske bodo izrisale razmerja moči in preverile temperaturo francoskega volilnega telesa.

Če je Macron na Sorboni leta 2017 imel ideje o prihodnosti EU, sedaj oblikovanje EU po njegovem receptu in modelu že neprikrito in bolj odločno vsiljuje. Macron gotovo ve, da se s programiranim sestopom Angele Merkel z mesta nemške kanclerke sprošča mesto za novega neformalnega liderja EU. 

Tudi avstrijski kancler o Evropi
Vodja avstrijske ljudske stranke (ÖVP) in najverjetnejši novi stari predsednik avstrijske vlade Sebastian Kurz je včeraj za Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) posvaril pred vedno globljim prepadom med vzhodno in zahodno Evropo: "Delna prisotnost arogance zahoda je tisto, kar v določeni meri krepi zagrenjenost v vzhodni Evropi in na žalost tudi pri ljudeh zahodne Evrope povzroča, da zviška gledajo na Vzhodnoevropejce." Dodal je, da sam ne da nič na politiko "povzdignjenega kazalca". Ni "nobenega prostora za pogajanja", ko gre za temeljne vrednote, kot sta pravna država in demokracija, pravi.  "To je osnova Evropske unije. Da so nekatere države v migracijski krizi poskušala druge države prisiliti v politiko odprtih meja, je poglobilo jarke v Evropi," je dejal Kurz.
Pritisk na nekatere vzhodnoevropske države, ko gre za demokracijo, pravno državo in svobodo medijev, se Kurzu zdi upravičen, a se mu zdi legitimno, da se pove, da sta Madžarska in Poljska minulo leto dosegli gospodarsko rast pri približno petih odstotkih. Glede širitve EU in odločitve EU, da še ne bo začela pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, je Kurz dejal, da je šlo za "absolutno napačno odločitev". Posvaril je, da je potrebna previdnost, da ne bi te države namesto tega prišle pod vpliv Turčije, Rusije ali Kitajske. (sta, vč)

 

Pomemben lakmusov papir za Macrona bo sploh Pariz, saj je prav tam dobil in prelomil zadnje predsedniške volitve. Na podlagi podpore, ki jo bodo dobili njegovi pariški kandidati, se bo, tako poznavalci, dalo sklepati, kako ga volilno telo vidi na polovici predsedniškega mandata.