Jasmina Detela
13.6.2019

Mislinjska dolina: Hmeljarji škropili, a naj ne bi bili obvestili

Mislinjska dolina: Hmeljarji škropili, a naj ne bi bili obvestili
Jasmina Detela Bernard Karner, Peter Metul in Samo Cokan, člani Civoza, menijo, da monitoring tal, zraka in pridelkov, ki ga bo naročila slovenjgraška občina, ni primeren in predlagajo biomonitoring tkiv.
Aktualno

Civoz je vložil peticijo za prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarski dejavnosti na območju slovenjgraške mestne občine

V Mislinjski dolini se problematika hmeljišč stopnjuje. Predstavniki Civoza - Civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov so na slovenjgraškega župana Tilna Kluglerja naslovili peticijo za takojšnjo prepoved uporabe vseh vrst pesticidov oziroma fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pri hmeljarski dejavnosti na območju slovenjgraške mestne občine. Med razlogi za ta korak med drugim navajajo, da občinski svet na junijski seji ni sprejel njihove zahteve o obveznem obveščanju o škropljenju hmeljišč.

​Kot smo že poročali, bi slovenjgraška občina napovedi škropljenja objavljala na svoji spletni strani. Doslej jih še ni, Civoz pa sporoča, da hmeljarji že škropijo.

image
Andrej Petelinsek

Moteča kemizacija, ne hmeljarji

Civoz je bil ustanovljen zaradi nekontroliranega postavljanja hmeljišč v bližino strnjenih naselij in ker se bojijo morebitnih negativnih vplivov uporabe fitofarmacevtskih sredstev na zdravje in okolje. Izdelali so analizo vremenskih pogojev škropljenja hmeljišč v lanskem letu, opravljena je bila tudi analiza odvzema vzorca zemljine s hmeljišča v okolici Slovenj Gradca. "Ugotovitve obeh kažejo, da Mislinjska dolina zaradi specifične lege ni primerna za pridelavo hmelja," je dejal predsednik Civoza Peter Metul.

V Civozu pojasnijo, da so hmeljarji v Slovenj Gradcu lani le dve škropljenji (analize so opravili za 16 škropljenj) opravili v terminih, ko je bila povprečna relativna vlaga manjša od 80 odstotkov. Preostala škropljenja hmelja pa so izvedli v času, ko so bile vremenske razmere neugodne. Pri tako visoki zračni vlagi lahko manjše kapljice škropiva ostanejo v zraku več ur in pri blagih sapicah vetra potujejo več sto metrov daleč. "Varnega škropljenja za prebivalstvo v Mislinjski dolini skorajda ni mogoče izvesti," ugotavlja član odbora Civoza Bernard Karner. Opozarjajo tudi na velike količine plastike, ki pri hmeljarjenju ostaja v zemljini. "V Mislinjski dolini je 130 hektarjev hmeljišč, na enem hektarju raste 3500 rastlin, za rast ene rastline se uporabi dve dolžini napenjalne vrvice v višino sedem metrov, to pomeni več kot šest ton polipropilenskih vrvic, ki se jih v procesu predelave zelene mase vrne v zemljo," pojasnjuje Samo Cokan iz Civoza.

image
Jasmina Detela Samo Cokan je opozoril tudi na problematiko plastičnih vrvic.

Nič nimajo proti hmeljarjem, moti jih kemizacija okolja. "Razlika v postopku škropljenja hmelja in drugih kultur je v nanašanju FFS, koruza se škropi v višini pol metra, pri hmelju pa gre za škropljenje rastline, ki raste na višini sedmih metrov, in vsak veter lahko povzroči zanos," pojasni Cokan.

Tudi novi monitoring tal, zraka in pridelkov, ki ga bo letos naročila slovenjgraška občina, se jim ne zdi smiseln. "Ta monitoring ni primeren za dokazovanje kontaminacije oziroma posledice uporabe FFS. Predlagamo biomonitoring, to pomeni odvzem vzorcev tkiv pri posameznikih, ki živijo 15 ali 20 let ob hmeljišču. Te rezultate glede pesticidov v telesu bi potem primerjali z rezultati ljudi, ki niso sosedi hmeljišč," pravi Cokan.

image
Jasmina Detela Peter Metul, predsednik Civoza.

Za hmeljarje strožji ukrepi, če se dogovora ne bodo držali

Da je problem zanosa škropiv strahoten, meni tudi Karner: "Treba je ugotoviti, ali so ti zanosi nevarni. Vsako kemično sredstvo, ki ga človeški organizem vsrka, je zanj na nek način grožnja, najhujše pa je, da se kemična sredstva z leti akumulirajo." V Civozu poudarjajo, da ne gre za gonjo proti hmeljarjem, želijo le, da tehnološko storijo korak naprej z uporabo ekoloških škropiv in biorazgradljivih polipropilenskih vrvic, s čimer bi se zagotovili normalni pogoji za življenje občanom, kmetom, pridelovalcem vrtnin in poljščin ter normalni pogoji za povečanje samooskrbe.

image
Jasmina Detela Bernard Karner, Peter Metul in Samo Cokan, člani Civoza.

Glede zahteve Civoza, da občina v odlok vnese najavo škropljenja, pa slovenjgraški župan razloži, da je predlog odloka pripravljen. "Na zadnjem sestanku smo s hmeljarji dosegli dogovor, da nas pravočasno obveščajo o škropljenju. Preden karkoli sprejmemo, smo jih še enkrat pozvali, naj nam to sporočijo. Če se dogovora ne bodo držali, ni še nič zamujeno," pojasnjuje župan. Od hmeljarjev doslej še niso prejeli napovedi škropljenja, čeprav naj bi jih po podatkih Civoza že izvajali. "Če se dogovora o obveščanju in določil pravilnika o varni uporabi FFS ne bodo držali, bomo na prihodnji seji obravnavali predlog odloka, ki bo še natančneje definiral pravila, njihovo izvajanje pa bomo nadzorovali karseda učinkovito in dosledno," dodaja župan. Vsebine peticije, ki so jo poslali tudi na ministrstvo za kmetijstvo in vlado - od njih pričakujejo, da v državnem prostorskem načrtu opredeli, da območje Slovenj Gradca ni primerno za uporabo FFS - pa še ni prejel, zato je ne more komentirali.

"Varnega škropljenja v Mislinjski dolini skorajda ni mogoče izvesti"