Urška Polanc
21.3.2020

Korošica na Tenerifih: Živi na zelenem delu otoka, a pogreša domač gozd

Korošica na Tenerifih: Živi na zelenem delu otoka, a pogreša domač gozd
José A. García Zelo rada gre na krajši izlet v nacionalni park pod najvišji vrh Španije tj. vulkan El Teide.
 
Popularno

Zaradi dela je Janja Vogrin odšla na največji in najbolj gosto poseljen kanarski otok Tenerife, ki je sprva ni privlačil, saj gre tja vsak. A zanimiva nova pokrajina, kjer si je ustvarila tudi družino, jo je kmalu prepričala. Tudi tam je razen lekarn in trgovin z živili vse zaprto. "Policija kontrolira izhode, celo ustavlja avte itd.," nam je povedala.

Iz španske karantene se nam je oglasila 35-letna Radeljčanka, ki jo je po končanem študiju prevajanja-tolmačenja in pedagogike premamila želja po odhodu v tujino. Vpisala se je na podiplomski študij na Dunaj, vmes pa je dobila priložnost za delo v turizmu, kar jo je že od nekdaj veselilo, pravi Vogrinova. Poletje 2012 je preživela na Hrvaškem, sledile so malo bolj oddaljene destinacije, kot so npr. Zelenortski otoki, Madeira, Rodos ... Njen prvi delodajalec v tujini je bil turistični operater TUI, nato Thomas Cook, ki je septembra lani šel v stečaj. Obema operaterjema je (bilo) skupno, da vsak zaposleni odda svoje preference za destinacijo, na katero želi v naslednji sezoni.

image
Osebni Arhiv Janja Vogrin, Tenerife

A ko se je Vogrinova želela vrniti na Madeiro, so jo poslali na Tenerife: "Destinacija se je sicer po priporočilu sodelavcev znašla na mojem spisku želja, vendar v upanju, da mi ne bo treba tja. Itak vsak gre na “Kanarce”, zakaj bi morala še jaz? Na Tenerife sem tako prišla pred dobrimi petimi leti, lahko bi rekla, da nekje po principu zarečenega kruha se največ poje," razmišlja Vogrinova, ki na Tenerifih še ni spoznala nobenega Slovenca, Slovenke, a več naj bi jih bilo na jugu otoka.

Nadležni vetrovi in pesek

image
Osebni Arhiv Pokrajina na otoku.

Da ji je sicer otok, predvsem njegov severni del, hitro postal všeč, zato je takoj vedela, da bi lahko ostala več kot samo eno sezono. Kmalu po prihodu je spoznala še svojega partnerja, zato je njena želja, da ostane na otoku, postala še večja. Trenutno opravlja čisto drugačen 'poklic' kot ga je pred kratkim, pravi, je namreč na prostovoljno podaljšanem porodniškem dopustu, ki v Španiji sicer traja samo štiri mesece.

image
José A. García Všeč ji je tudi tamkajšnja pokrajina

Sicer živi na zelenem delu otoka, a vseeno pogreša domače gozdove, jezera, reke, sprehode v naravi, ki je le nekaj korakov od domače hiše. Ji je pa zanimiva tudi nova pokrajina, zelo rada gre na krajši izlet v nacionalni park pod najvišji vrh Španije tj. vulkan El Teide. Pot do tja vodi skozi gozdni pas (corona forestal), ki je poln kanarskega bora in drugega zanimivega rastja.

"Podnebje na Tenerifih mi je vsekakor pisano na kožo, saj so tudi zime občutno toplejše kot v Sloveniji, nikoli pa ni pretirano vroče. Me namreč rado zebe. Zelo pa je moteč meteorološki pojav imenovan calima, t. j., ko vetrovi z vzhoda (iz Sahare) k nam prinesejo polno peska in prahu in močno zmanjšajo vidljivost. Nekaterim ljudem povzroča hude zdravstvene težave, meni pa na srečo samo kup dodatnih gospodinjskih opravil, ko se prah končno poleže in ga je treba počistiti," je povedala o podnebju in dodala, da peščenega viharja, ki so ga doživeli konec februarja, tudi domačini ne pomnijo.

image
Osebni Arhiv Janja Vogrin, Tenerife

Ohranjajo tradicije

Všeč ji je, da prebivalci Tenerifov ohranjajo mnoge tradicije in tako na veliko obeležujejo različne praznike in posebne dni v letu. Ob večjih cerkvenih praznikih prirejajo dolge procesije, na katerih se zbere mnogo ljudi vseh starosti. Običajno jih spremlja tudi več godb na pihala. Poseben dogodek je pustovanje, ki traja nekaj tednov, ljudje se nanj pripravljajo že mesece prej, saj je z njim povezanih veliko različnih dogodkov, npr. pogreb sardine (moški oblečeni v žalujoče ženske stopajo za velikansko sardino in "jočejo"), moški tek v visokih petah itd. Karneval v glavnem mestu Santa Cruz de Tenerife naj bi bil za brazilskim drugi največji na svetu, je povedala Vogrinova. Povsod se najdejo ljudje take in drugačne vrste, a po izkušnjah Vogrinove so Kanarci zelo odprt in sproščen narod, ki že od nekdaj sprejema ljudi iz različnih koncev sveta. "Vedno so pripravljeni pomagati, četudi te ne poznajo. Čeprav sprva nisem govorila jezika, se nikoli nisem zares počutila kot tujka. Ne trdim, da smo Korošci sebični niti ksenofobi, vsekakor pa smo veliko manj sproščeni in odprti do drugačnosti," je dejala.

Pred odhodom v tujino se je ljubiteljsko ukvarjala z zborovodstvom in bila na tak način povezana s kulturnim dogajanjem na Koroškem, za katerega meni, da je zelo pestro in ga v tujini pogreša. "Preko spleta še vedno spremljam razne kulturne in druge dogodke, včasih se mi celo zdi, da sem o čem bolj na tekočem kot moji domači. Spet o drugih stvareh pa me obvestijo prav oni," je povedala Vogrinova.

image
Janja Vogrin Pokrajina na otoku.