Tomaž Ranc
28.1.2019

Korošec, ki je večkrat srečal mater Terezo

Korošec, ki je večkrat srečal mater Terezo
Tomaž RANC Dr. Jože Marketz, ravnatelj Karitas Celovec, v Karitasovem lokalu Magdas.
Aktualno

Dr. Jože Marketz - Pepi, Slovenec na čelu organizacije Karitas Celovec o tem, kako je srečal mater Terezo. Njene besede so mu segle do srca.

Kako ste spoznali svojo vzornico, dobrotnico in Nobelovko mater Terezijo?

"Ko sem prišel prvič v Kalkuto, sem obiskal slovenskega duhovnika. To je bil zdaj že pokojni Jože Cukale, ki je bil vedno pri sestrah in me je jemal s seboj. Vsaj dva tedna sem bil pri njih vsako jutro, ob petih smo šli k maši. Spominjam se, da so tam klečali pred najsvetlejšim in je prišla sestra, ki je klečala bolj zadaj na tleh. To je bila Tereza. Prišla je k nam in rekla: 'Zdaj pa greste ven in če pred ljudmi na cesti ali ljudmi, ki ležijo na tleh, ne boste tako pokleknili kakor zdaj, je bilo vse to brez pomena.' To je ona svojim sestram povedala vsak dan - in to te oblikuje kot duhovnika."

Pa ste prej hoteli iz duhovniškega poklica?

"Srečal sem jo še večkrat. Semeniščniki so se nekako čutili kot nekaj boljšega, prišli so iz hude revščine. Rektor ustanove naju je peljal v neko mesto na kolodvor in sem se dve uri z njo pogovarjal. Pa mi Terezija reče: 'Toliko si mi povedal, kje vse si bil, od Nepala do Šrilanke - zakaj se pa nisi kje ustavil in pomagal ljudem? Nisi videl, da bi ljudje tam potrebovali pomoč?' To me je tako prizadelo, da sem prišel nazaj in prosil, če me škof vzame nazaj v semenišče, ki sem ga sicer hotel zapustiti."

image
Tomaž RANC

Kje ste še potovali, službovali pred sedanjo službo v Celovcu?

"Marsikje, bil sem tudi v Ekvadorju, delal v Borovljah, v Šentjakobu v Rožu, imam tudi doktorat iz pastoralne teologije. S teološkega vidika sem opisal sporazumevanje med Nemci in Slovenci na Koroškem, skoraj dvajset let vodil slovenski dušnopastirski urad, nato pred Karitasom še nemškega."

Ste kot pripadnik slovenske manjšine občutljivejši za odnose?

"Če si član manjšine, si doživel marsikaj. Tudi ko so bili Nemci brutalnejši, sem se čutil v tej vlogi, da si zapostavljen, majhen, da drugi odločajo, da o tebi govorijo slabo in da se ne moreš braniti. Veliko smo doživljali in seveda imam zato drugačno empatijo do teh ljudi."

image
Tomaž RANC

Kako pa se ubraniti empatije, ki je lahko za človeško osebnost tudi težava - če ga preveč rani, ko vsak dan gleda revščino, trpljenje, stiske?

"Spoznati moraš svoje meje in reči, da to, kar morem, naredim. Meni je postala zelo važna organizacija, ker kot posameznik težko kaj narediš. Peš hodim na delo, vsi reveži me poznajo, včasih mi hodijo drug za drugim - vsakemu nekaj dam in na koncu mi ne ostane nič, haha. Hočem reči, da jim s tem pravzaprav ne pomagam, vidim pa, kako jim lahko pomaga organizacija."

Daljši intervju z Dr. Jožetom Marketzem si preberite NA TEJ POVEZAVI.