Urška Polanc
25.3.2020

Koronavirus: Socialne oskrbovalke posebej izpostavljene

Koronavirus: Socialne oskrbovalke posebej izpostavljene
Andrej Petelinšek Druženje med stanovalci, ki je sicer v domu starejših ustaljena praksa, zdaj ni mogoče, tudi obiskov seveda ni.
Aktualno

Posebej težko je te dni delo oskrbovalk pri pomoči na domu, ki se soočajo še s pomanjkanjem zaščitne opreme.

Tudi v slovenjgraškem domu starostnikov, ki je enota Koroškega doma starostnikov (KDS) Črneče pri Dravogradu, se te dni ne družijo več, testi na koronavirus, ki so jih prejšnji teden opravili pri 14 zaposlenih in pri eni stanovalki, so bili negativni. KDS ima tudi koncesijo za opravljanje storitve pomoči na domu, ki jo vodi Marjana Kamnik, vodja slovenjgraškega doma starostnikov. "Na terenu je bistveno večji problem, storitve zdaj zagotavljamo le najnujnejšim uporabnikom, tistim, ki so odvisni od nege in pomoči, 'družabništva' si zdaj na terenu ne moremo privoščiti," je razložila. Zaposleni, ki imajo te dni zaradi izrednih razmer bistveno več dela, ostajajo v enakem številu - delajo na terenu, pomagajo pa tudi v domu.

Bremena terena

Največjo težavo na terenu jim predstavlja pomanjkanje zaščitne opreme (plaščev, mask), pri delu namreč potrebujejo zaščitno opremo v celoti. "Ne glede na to, kdo naj bi jo nam zagotavljal ..., sploh je ni možno kupiti. Zdaj so se pojavili ponudniki, pri katerih so maske zelo drage," je povedala Kamnikova, ki je izpostavila še, da socialne oskrbovalke, v Slovenj Gradcu jih imajo šest, na terenu opravljajo vedno zahtevnejše delo.

V domu kar preko skypa
Tako kot te dni komunicirajo na številnih delovnih mestih in drugi mladi, vešči spletnih orodij, stik z zunanjostjo in sorodniki ohranjajo tudi stanovalci doma starejših. Uporabljajo namreč skype, viber. Na tak način lahko "vidijo" svoje sorodnike, bližnje in ohranjajo stik s svojo primarno socialno mrežo, je še povedala Kamnikova.

"Socialne oskrbovalke, gre za socialnovarstveni kader, na terenu opravljajo isto delo kot v domu bolničar, ki je medicinski kader. Ne gre za medicinske sestre, lahko, da tudi so, a to ni zahteva, pogoj za njihovo delo je zaključena osnovna šola in nacionalna poklicna kvalifikacija. Lahko so malo manj vešče ravnanja z zaščitnimi sredstvi in jih zato bolj skrbi. Drugače je s patronažnimi sestrami, ki obvladujejo teren in so strokovnjakinje. Naloženo jim je veliko breme, so v hudi stiski in zdaj zelo izpostavljene. "Upam, da vlada ne pozabi na to skupino ljudi, ki opravlja res izjemno delo." Kljub temu da opravljajo le najnujnejše storitve, kot so jim tudi naročili, z vsemi uporabniki redno ohranjajo stike. Če ne dnevno, pa vsaj enkrat na teden: "Vprašamo jih, kako so, če kaj potrebujejo." V Slovenj Gradcu dela šest oskrbovalk, na Ravnah štiri, ena pa na pilotnem projektu, preko katerega izvajajo integrirane storitve in pomoč na domu. Na Ravnah skrbijo za sedem uporabnikov, šest pa jih imajo v Slovenj Gradcu.

Dostava hrane na dom

"Dostavljamo hrano, tega seveda nismo ustavljali. To je bistveno lažje kot pa opravljati storitve nege, kjer potrebujemo vsa zaščitna sredstva. Dobrodošlo je, da te dni hrano na dom dostavljajo številni ponudniki, a ni vsaka hrana primerna za vse (starostnike), sami pripravljamo šest vrst diet (žolčna, srčna, sladkorna idr.)," je pojasnila Kamnikova. V Slovenj Gradcu tako kosila vozijo iz doma, na Ravnah pa s pomočjo projekta medgeneracijskega centra razdeljujejo viške hrane. Tam sodelujejo tudi s civilno zaščito, vsak dan od desetih do dveh imajo dežurstvo. Šestim uporabnikom na dom dostavljajo živila, hrano, ki jo zanje kupijo v Mercatorju. Se pa stanje na terenu iz tedna v teden spreminja, tudi glede na to, ali svojci (še) hodijo v službe.

Večjih potreb (še) ni
Kakšne so realne potrebe po pomoči, smo preverili pri več štabih civilne zaščite na Koroškem. Največ jih je po dostavljanju hrane iz trgovin. Da to sicer ni množično, ampak gre za posamične pomoči starejšim posameznikom in nekaj invalidom, ki si v trgovino ne upajo oziroma sami nakupa v trgovini ne morejo opraviti na hitro, je povedal poveljnik civilne zaščite na Ravnah Branko Kaker. Omogočajo tudi psihološko pomoč psihologinje, a posebnih stisk do zdaj niso zaznali. Na pomoč je sicer priskočilo kar 21 prostovoljcev različnih profilov, med njimi so tudi taborniki, študentje.