Urška Mlinarič
23.5.2020

Koronavirus: Pri dodatkih vsak s svojimi merili

Koronavirus: Pri dodatkih vsak s svojimi merili
BOBO Ker so kriterije določali na dveh različnih ministrstvih, prihaja do bistvenih odstopanj med denimo vojakom in policistom, ki skupaj patruljirata na državni meji s Hrvaško. 
Slovenija

Zato nezadovoljstvo med številnimi poklicnimi skupinami, med drugim vojaki, gasilci, zdravstvenimi delavci. Z vlade sporočajo: Za povračilo denarja za dodatke je nujno poslati zahtevek.

Epidemija je zaposlenim v javnem sektorju omogočila, da ob plači dobijo še dva dodatka; dodatek za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) v višini 65 odstotkov urne postavke, a le za ure, ko so bili dejansko izpostavljeni, in tako imenovani covid dodatek po interventnem zakonu, ki ga lahko zaposleni dobi bodisi zaradi izpostavljenosti nevarnosti okužbe bodisi zaradi preobremenjenosti zaradi epidemije. Določilo, po katerem ure, ko je bil zaposleni izpostavljen nevarnosti ali preobremenjen, določi predstojnik institucije, kakor tudi višino covid dodatka - oba skupaj ne smeta presegati 100 odstotkov -, je pripeljalo do situacije, ko zaposlena na primerljivih delovnih mestih dobita različno plačilo, sindikati pa opozarjajo tudi na arbitrarno odločanje o tem, kdo bo upravičen do dodatka in za koliko časa. Prav tako pa se kaže tudi različna praksa izplačil; medtem ko so v nekaterih institucijah vsaj za marec že izplačali oba dodatka, drugod niso še nobenega, v nekaterih pa le enega.

Priporočila ministrstva za javno upravo

Na ministrstvu za javno upravo pojasnjujejo, da je povsem samoumevno, da je predstojnik tisti, ki določi, koliko bo kdo dobil, saj tudi najbolje pozna razmere v instituciji. Na ministrstvu za javno upravo so sklenili, da bodo z izjemo čistilk, ki bodo 65 odstotkov dodatka po KPJS prejele za 75 odstotkov časa, vsi drugi, ki so prihajali v službo, prejeli omenjeni odstotek le za deset odstotkov opravljenih delovnih ur. Dodatek po KPJS lahko prejmejo le javni uslužbenci, ne pa tudi direktorji in drugi funkcionarji, medtem ko covid dodatek lahko dobijo vsi, ki so bili bodisi izpostavljeni nevarnosti ali so bili preobremenjeni. Omenjeno odreditev dodatkov je ministrstvo za javno upravo priporočilo tudi drugim ministrstvom in organom v sestavi, a kot je razbrati, so jim sledili le delno. Na ministrstvu za zdravje so vsem, ki so delali na terenu, dodatek po KPJS izplačali za vse ure na terenu, tisti, ki so delali v prostorih ministrstva, pa so prejeli dodatek za 30 odstotkov delovnega časa. Najbolj obremenjeni so dobili 35-odstotni covid dodatek, malo manj obremenjeni 20 odstotkov in tisti, ki so bili posebno obremenjeni, le deset odstotkov.

Doslej je zahtevke poslala manj kot polovica upravičencev

Na ministrstvu za zunanje zadeve so se odločili, da dodatka po KPJS ne bodo izplačali, so pa zato določenim izplačali covid dodatek v višini od deset do 65 odstotkov. Na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij so paznikom v zaporih namenili skupno 100 odstotkov za vse delovne ure.

Za zdaj 36,2 milijona evrov

​Na ministrstvu za notranje zadeve in ministrstvu za obrambo pa so se, ker pod njihova resorja sodita tako vojska kot policija, lotili razvrstitve v različne razrede glede na stopnjo tveganja za okužbo, ki se giblje od zelo visoke do nizke. A ker so kriterije določali na dveh različnih ministrstvih, prihaja do bistvenih odstopanj med denimo vojakom in policistom, ki skupaj patruljirata na državni meji s Hrvaško. Medtem ko vojaku 65-odstotni dodatek pripada za 55 odstotkov delovnega časa, policistu za kar 95 odstotkov časa. Zaradi tega prihaja do nezadovoljstva med vojaki, a sindikati so prepričani, da vzrok tiči v razlagi komisije za tolmačenje kolektivne pogodbe, ki je sklenila, da lahko zaposleni dobi dodatek le za čas, ko je bil dejansko izpostavljen nevarnosti. Zaradi tega so nezadovoljni tudi poklicni gasilci, ki še sploh niso prejeli dodatka ali so dodatek po KPJS prejeli le v minimalnih zneskih. V Sindikatu poklicnih gasilcev kakor tudi v Združenju slovenskih poklicnih gasilcev, v katerem so vsi direktorji poklicnih brigad z izjemo ljubljanske, menijo, da bi morali poklicni gasilci dobiti plačan dodatek za vse delovne ure in ne le za ure, ko so bili na intervenciji. "Enak predlog sem imel tudi sam, vendar nas naš financer, občina, pri tem ni podprl," je povedal Aleš Ciringer, direktor Gasilske brigade Maribor, ki pritrjuje sindikatu, da so zneski, ki so jih iz tega naslova izplačali gasilcem, mizerni. Ob tem pa naj bi v Združenju mestnih občin (ZMOS) gasilcem celo odrekali dodatek oziroma so denar želeli nameniti za druge potrebe, saj so imeli drugje izpad prihodkov zaradi epidemije. Da to ni mogoče in da so tudi poklicni gasilci upravičeni do dodatka, so ZMOS včeraj odgovorili z uprave za zaščito in reševanje in obrambnega ministrstva.

​Na vladi opozarjajo, da je za povračilo denarja za oba dodatka treba poslati zahtevke na ministrstvo za finance. Če teh ni, tudi povračila ni. Po trenutnih podatkih je doslej zahtevke poslala manj kot polovica upravičencev, in to v skupni višini 36,2 milijona evrov, zato se na vladi čudijo nekaterim direktorjem zdravstvenih zavodov, kjer zaposlenim pojasnjujejo, da jim covid dodatka še niso mogli izplačati, saj še niso dobili povračil za dodatek po KPJS.