Franja Žišt
26.3.2020

Koronavirus: Mladi ponovno ostajajo pozabljena generacija

Koronavirus: Mladi ponovno ostajajo pozabljena generacija
Andrej Petelinšek Razmere vplivajo na psihično zdravje študentov, na občutek izključenosti iz družbe in na študijski proces v naslednjih mesecih.
 
Aktualno

"Problematično je, da mora velik del študentov za to, da lahko preživi, delati in da študij ni brezplačen. Situacija s koronavirusom je to stanje samo še radikalizirala," pravi eden od študentov.

"Zaposlena sem bila v gostinstvu, gostilna je zaprta. Kot prostovoljka lahko čuvam otroke, ker sem vzgojiteljica, sicer pa pomagam kot gasilka. Dela, za katero bi lahko bila plačana, pa ni," pravi študentka predšolske vzgoje Andrejka Pek iz Maribora, ki se trudi, da bi ob študiju čim več delala, sploh zdaj, ko je absolventka. "Delo mi je zagotavljalo osnovno preživetje. Sama sem plačevala položnice in pomagala skrbeti za družinsko življenje. Kdaj sem kupila pralni prašek, kakšne stvari, ki so nam pomagale. Dosti nas je takih študentov, ki pomagamo družini. Zdaj bodo avtomatsko starši tisti, ki bodo morali skrbeti za nas. Glede na to, da je mama samohranilka, to ni tako preprosto," oriše, kako je koronavirus posegel v njihovo življenje. Ob tem pa je država z raznimi ukrepi pozabila na dijake in študente, izpostavi. "Tudi javnosti se prepogosto zdi, da je za študente tako ali tako poskrbljeno in imamo polno vsega," še meni sogovornica, ki bo brez študentskega dela morala shajati s 160 evri štipendije, kar je za preživetje premalo.

Veliko ljudi si solidarnosti ne more privoščiti

"Problematično je, da mora velik del študentov za to, da lahko preživi, delati in da študij ni brezplačen. Situacija s koronavirusom je to stanje samo še radikalizirala, ker smo izključeni iz vseh socialnih mrež, ki bi nam lahko zagotavljale neko financiranje," opozarja študent sociologije in zgodovine Gregor Kašman. Večina študentov, ki prejemajo državno štipendijo, z njo komaj pokrije eno ali dve položnici za življenje v Mariboru, verjetno pa je v Ljubljani še dosti huje, razmišlja sogovornik. "Hkrati država s tem, ko vseskozi govori, da se moramo zanesti drug na drugega, da moramo biti solidarni, pozablja, da si velik delež ljudi ne more privoščiti solidarnosti in tega, da se lahko zanesemo drug na drugega," izpostavi. Študenti, ki ob študiju še redno delajo, običajno izhajajo iz delavskih okolij, "kjer se ne moremo zanesti na to, da bodo naši starši, ki so zdaj večinoma na čakanju in ne prejemajo polne plače, niti dodatkov, reševali našo finančno stisko".

100.000 dijakov in študentov letno v Sloveniji opravlja študentsko delo, v povprečju zaslužijo 215 evrov bruto oziroma 185 neto mesečno. Skupni neto prihodki iz študentskega dela znašajo skoraj trikratnik sredstev, ki se letno namenijo za štipendije. 10-30 odstotkov siceršnjega obsega študentskega dela se opravi v teh dneh. 45 odstotkov slovenskih študentov ocenjuje, da si brez dela ne morejo privoščiti študija, 12 odstotkov pa jih z delom preživlja tudi druge, dve tretjini študentov si z delom pokrivata nujne življenjske stroške.

image
Andrej Petelinšek

Take razmere vplivajo na psihično zdravje študentov, na občutek izključenosti iz družbe in na študijski proces v naslednjih mesecih. "Če v tem in naslednjem mesecu ne bomo mogli opravljati plačanega dela in če ne bo pomoči države, bomo morali toliko več delati v maju in juniju, zato pa bo toliko manj časa za študijske obveznosti," je prepričan Kašman. V tem trenutku bi morala država zagotoviti finančna sredstva brez nekih nepotrebnih birokratskih ovir, ki običajno ustavljajo tiste, ki denar najbolj potrebujejo, zaključi sogovornik, da bi morali tudi študenti biti deležni direktne finančne pomoči.

Plačujejo storitve, ki jih ne morejo koristiti

"Ogorčeni smo, da je vlada pozabila na dijake in študente, ki z delom zagotavljajo sredstva za pokojninsko in zdravstveno blagajno, za štipendije in gradnjo ter vzdrževanje visokošolske infrastrukture ..." našteva predsednik Študentske organizacije Slovenije Klemen Peran. Glede na to, da vlada ni predlagala prav nobenih ukrepov za dijake in študente, ki skupaj predstavljajo deset odstotkov populacije, je izpad prihodkov iz študentskega dela še toliko bolj boleč, nadaljuje sogovornik. "Študenti moramo še vedno plačevati bivanje v študentskih domovih, čeprav tam ne smemo bivati, plačevati drage najemnine za bivanje pri zasebnikih, ostajajo stroški šolnin ter drugih, z izobraževanjem povezanih stroškov, čeprav se običajen študij ne izvaja, kupili smo vozovnice za javni potniški promet, ki je ustavljen … Študenti torej trenutno plačujemo polne vrednosti storitev, ki jih ne moremo koristiti," opozori. Študentska organizacija je na ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter vlado naslovila predlog, naj država dijakom in študentom, ki jim je zaradi upada gospodarske aktivnosti v času epidemije koronavirusa onemogočeno delo, nameni nadomestilo za izpad dohodkov v višini 80 odstotkov povprečnega prihodka v zadnjih dvanajstih mesecih.

Univerzalni mesečni prihodek za vse delavce, tudi prekarne
V sindikatu Mladi plus pozdravljajo ukrepe vlade, a med njimi niso zaznali posebej usmerjenih ukrepov, s pomočjo katerih bi odgovorni naslovili položaj čisto vseh delavcev, "zato se zdi, da prav mladi ponovno ostajamo pozabljena generacija, ki bo nosila največje breme krize ob izbruhu novega koronavirusa", je v odzivu zapisala predsednica sindikata Tea Jarc. Med drugim v sindikatu vladi predlagajo, da zagotovi univerzalni mesečni prihodek v višini najmanj 80 odstotkov neto minimalne plače za čisto vse delavce, ne samo za redno zaposlene in samozaposlene, temveč tudi za prekarne delavce, med njimi dijake in študente. Med številnimi ukrepi pa predlagajo še, da se študentom odpišejo dolgovi, stroški, povezani s študijem, da se jih oprosti plačila najemnine v študentskih domovih, iz katerih so se morali izseliti, in da država poskrbi za reševanje stanovanjske problematike mladih. Danes do 15. ure v sindikatu Mladi plus sprejemajo še morebitne druge predloge državljanov za prebroditev krize, ki jih bodo nato poslali vladi.