Petra Lesjak Tušek
31.1.2019

(KOMENTAR) Prevaljena bremena

(KOMENTAR) Prevaljena bremena
Andrej PETELINŠEK
Aktualno

Ne gre in tudi ne sme iti za to, da plač v javnem sektorju ne bi smeli poviševati (poleg tega zneski dvigov, merjeni posamično, ne prinašajo kakega izobilja), gre pa za to, kako se zaveze izpolnjujejo in "bremena" nato v družbi porazdeljujejo.

Dogovor med vlado in sindikati o dvigu plač v javnem sektorju dobiva realne izrise tudi v višjih cenah vrtca, ki jih bodo starši otrok v nekaterih občinah občutili že pri naslednji položnici. Neizogibno dražji bo vrtec glede na napovedi očitno bolj ali manj povsod, odprt ostaja praktično le delež podražitve. Morda so prvi odzivi in zaključki, da so odločevalci preprosto prevalili posledice dogovora na pleča staršev z otroki v vrtcu, preenostavni, pristranski in za koga krivični, a v vsakem primeru logični in razumljivi. Stvari praviloma res ne potekajo linearno, med vzroki in posledicami je več spremenljivk, le redko je mogoča enostranska linija sklepanja in zaključkov, pa še ta je pogosto le politično populistična. A na koncu so, kakorkoli kompleksno že, opazne in praviloma pri ljudeh štejejo samo praktične posledice. Ko gre za otroke in vrtec, precej visok strošek, resda odvisen od družinskih prihodkov, je občutljivost še večja. Denarja za dvig plač v državi nenadoma ni, namesto državnega proračuna so neposredno na udaru družinski proračuni.

Ob kritikah vlade, da je finančno plat dogovora s sindikati kratko malo prenesla na pleča davkoplačevalcev, je hkrati treba imeti pred očmi tudi zaposlene v javnem sektorju, v tem primeru v vrtcih, kjer opravljajo nedvomno eno najbolj odgovornih služb. Kritika podražitve vrtca pa hkrati ni kar avtomatično blatenje javnih uslužbencev, češ da si ti ne bi zaslužili višjih plač, čeprav gredo nekateri odzivi ob podražitvah že tudi v to smer - kar je deloma povezano z občimi stereotipi in pogostih posploševanjih o javnih uslužbencih. Ne gre in tudi ne sme iti za to, da plač v javnem sektorju ne bi smeli poviševati (poleg tega zneski dvigov, merjeni posamično, ne prinašajo kakega izobilja), gre pa za to, kako se zaveze izpolnjujejo in "bremena" nato v družbi porazdeljujejo. Ob dejstvu, da so se oziroma se bodo hkrati povišale še že zdaj visoke oskrbnine v domovih za starejše, se leto za družine, sploh tiste, ki imajo majhne otroke in starejše v domovih ali oboje hkrati, ni začelo prav prijazno. Toliko besed slišimo o dostojni starosti, medgeneracijskem sožitju, sobivanju, institucionalnem varstvu, ki naj za starejše postane bolj podobno življenju doma ob svojcih. Pa ta država, družba res dovolj (po)skrbi za ranljive skupine, če ne zmore vzpostaviti sistema, ki ne bi najbolj udaril ranljivih?

Institucije zdaj ena drugi dopovedujejo, kako so podražitve prav na ravni institucionalnega varstva neizbežne - zdaj tudi iz vrtcev brez zadostnih virov prilagajo nove izračune občinam, ki hkrati še dodatno bremenijo proračune. Tako tudi opažanja župana Bojana Kontiča ob podražitvi v Velenju, da je šla izboljšana povprečnina občinam "še topla" v vrtec, niso neumestna. "Pridobitve" se v občinah še niti niso uspeli oprijeti, ko je že spolzela. In tudi občutek - kolikokrat pridobljeno ali dogovorjeno spolzi - ni ravno spodbuden.

PREBERITE TUDI:

Vrtca v Slovenj Gradcu in na Ravnah kmalu dražja