Tatjana Vrbnjak
11.9.2019

Koliko zaslužijo sezonski delavci?

Koliko zaslužijo sezonski delavci?
Janko Rath Sezonski delavci iz Srbije in Romunije v slovenskih sadovnjakih obirajo jabolka.
Aktualno

Delodajalci pravijo, da jih sezonsko delo stane toliko kot tiste v Avstriji, a je neto izplačilo za delavca pri nas bistveno manjše.

V sadovnjakih in vinogradih velikim pridelovalcem pri spravilu pridelka tudi letos pomagajo sezonski delavci, za kar domače sezonce težko privabijo. Mnogi namreč odhajajo na sezonsko delo v sosednjo Avstrijo, ker je tam plačilo višje: na uro se zasluži od sedem do osem evrov neto (avstrijski delodajalci praviloma ne zagotavljajo hrane in ne krijejo prevoznih stroškov). Pri nas sezonci dobijo na uro od štiri do 4,50 evra neto, mnogi delodajalci pa poskrbijo tudi za malico in krijejo potne stroške. Delodajalci pri nas ob tem izpostavljajo, da jih plačilo ure sezonskega dela stane toliko kot tiste v Avstriji, a je neto izplačilo zaradi drage oziroma požrešne države pri nas bistveno manjše. V naših vinogradih in sadovnjakih delajo pretežno domači sezonski delavci, v mariborski območni službi zavoda za zaposlovanje pa so letos za sezonska dela v kmetijstvu s pogodbenim delom izdali 16 delovnih dovoljenj - 15 za delavce iz Srbije in eno za delavca iz Romunije. Na območju Območne službe Maribor so izvajalci sezonskih del sicer letos napovedali od 305 do 355 potreb po sezonskih delavcih in 60 potreb po tujcih.

Nekateri pridejo vsako leto

"Na seznamu sezonskih delavcev je nekaj takšnih, ki pridejo k nam vsako leto, nekaj je brezposelnih z zavoda za zaposlovanje in nekaj upokojencev, nekaj pa bo Romunov, ti začnejo pri nas po tem, ko se zaključijo sezonska dela v hmeljiščih," pravi Janko Stojkovič, direktor KZ Selnica. Potrebujejo od 30 do 35 delavcev za obiranje jabolk, na uro bodo obiralci pri njih zaslužili štiri evre.

V vinogradih Dveri Paxa v Jarenini bo grozdje obiralo od 40 do 60 ljudi. Poleg redno zaposlenih tudi sezonski delavci, med njimi skupina 15-ih iz Srbije. "Po sezonskih delavcih smo spraševali tudi na Madžarskem, Hrvaškem, v Makedoniji, a neuspešno - raje izberejo Avstrijo, kjer je višje plačilo," pravi Aleš Valcl iz Dveri Paxa. Med domačimi se za sezonsko delo zanimajo brezposelni, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. "S tem da je interes za sezonsko delo na murskosoboškem območju, kjer imamo tudi nekaj vinogradov, precej večji kot pa tu na mariborskem območju." Za uro dela plačajo 4,50 evra neto, zagotavljajo tudi malico in plačajo prevoz. "Zadovoljni smo, da imamo skupino sezoncev iz tujine. Lani tujih sezoncev nismo imeli in se je trgatev zato zavlekla. Letos računamo, da jo bomo opravili v mesecu dni."

Šilčevi iz Vitomarcev so na zavod za zaposlovanje sporočili potrebo po 80 sezonskih delavcih. "Letos se začne obirati okoli 10. septembra. Letina je nekoliko slabša kot običajno, ker smo imeli pozebo. Vsako leto imamo domače sezonske delavce, prihajajo iz Murske Sobote, Ljutomera, Male Nedelje ... Dovolj jih pride, nekateri se stalno vračajo. Vedno imamo samo domače ljudi, doslej še nismo imeli problema dobiti jih in upam, da bo tudi naprej tako. A nikoli se ne ve. Plačamo 4,50 evra na uro, ponudimo tudi kosilo in sok," pravi Zdenka Šilec iz Vitomarcev.

Povpraševanje večje od ponudbe?

Med sezonskimi delavci so pretežno upokojenci, a tudi brezposelni. Ti dobijo informacije o možnostih vključitve v sezonska dela pri domačih ponudnikih tovrstnih del v območnih službah zavoda za zaposlovanje.

"Sezonska dela v kmetijstvu so zagotovo ena od priložnosti za dodaten zaslužek in pridobivanje novih delovnih izkušenj in znanj. Potrebe se pojavljajo vse leto. Izvajalci sezonskih del potrebujejo sezonske delavce v spomladanskih mesecih za redčenje in druga zelena opravila. Konec avgusta do novembra v Podravju prevladujejo obiranje in spravilo jabolk ter obiranje grozdja," pravijo v mariborski območni službi zavoda za zaposlovanje, kjer tudi ocenjujejo, da je "povpraševanje po sezonskih delih večje, kot je ponudba, saj so izvajalci sezonskih del svoje potrebe že pokrili in nimajo potreb po dodatnem napotovanju oseb z zavoda. Zagotovo pa je večji interes za sezonska dela v Avstriji, ker je plačilo večje."

Prejemniki nadomestila za brezposelnost in tudi socialne pomoči so zavodu za zaposlovanje ali centru za socialno delo dolžni sporočiti vsak dodaten dohodek in prejemek.

"Za posameznike, ki pristopijo k sezonskemu delu, velja enako kot za posameznike, ki se zaposlijo. Na CSD morajo sporočiti spremembo, pri čemer se upoštevajo dohodki, ki jih prejmejo. Dohodki niso periodični, saj ne gre za redno mesečno izplačilo, zato se pri ugotavljanju uporabljata 22. in 23. člen Zakona o socialnovarstvenih prejemkih," razlaga direktorica Centra za socialno delo Maribor Marjana Bravc. Ta dva člena določata, da se priložnostni dohodki upoštevajo samo v višini razlike med povprečno mesečno višino priložnostnega dohodka in 0,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka. "Če posameznik ne sporoči spremembe in je ta razvidna iz uradnih evidenc, ki jih prejmemo od davčnega organa (evidence FURS), upoštevamo ta dohodek, in če je posameznik že prejel izplačilo polne denarne socialne pomoči, prejme odločbo, v kateri se upoštevata priložnostni dohodek in dolg, ki ga mora vrniti," še pravi Marjana Bravc. Primerov, da bi plačilo za sezonsko delo vplivalo na izplačilo socialnih pomoči, letos še niso imeli.