Andreja Čibron Kodrin
29.8.2019

Knjiga dr. Antonije Bernard: Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih

Knjiga dr. Antonije Bernard: Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih
Mateja Glavica Predstavitev knjige Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih v Lovrencu na Pohorju: prof. dr. Edvard Kovač, prijatelj dr. Antonije Bernard; dr. Ignacija Fridl Jarc, urednica in tajnica pri Slovenski matici; in mag. Franc Verovnik, velik poznavalec življenja in dela dr. Antonije Bernard.
Kultura

V Lovrencu na Pohorju so predstavili knjigo domačinke, ki je znanstveno delovala v Franciji; njen nekdanji sokrajan, zdaj Koteljčan, mag. Franc Verovnik, dober poznavalec njenega dela, je za knjigo napisal znanstveničino biografijo.

V okviru letošnjih Jezernikovih dni so v Lovrencu na Pohorju predstavili knjigo dr. Antonije Bernard z naslovom Francosko o Slovencih, slovensko o Francozih, ki je lani izšla pri Slovenski matici. Izbor člankov in uvodni prispevek sta delo ddr. Marije Stanonik, literarne zgodovinarke in folkloristke. Objavljene so znanstvene razprave, ocene in poročila o slovenski zgodovini, o slavistiki in o književnosti. O življenju in delu dr. Antonije Bernard je zapis (objavljamo ga v nadaljevanju) prispeval mag. Franc Verovnik, ki je po rodu prav tako iz Lovrenca na Pohorju, bil je njen prijatelj, zadnja leta pa preučuje in ureja njeno literarno in znanstveno delo.

Dr. Antonijo Bernard, po domače Polhovo Tončko, so v Lovrencu na Pohorju imenovali za častno občanko, v prejšnjih letih pa so že predstavili dve njeni literarni deli: Slovarček osirotelih besed in Cvetje bolečine.

image
Mateja Glavica Mag. Franc Verovnik je poudaril, da je dr. Antonija Bernard s svojim znanstvenim delom veliko prispevala k prepoznavnosti Slovenije v Franciji in tudi širše.

-----------

DR. ANTONIA BERNARD (1942–2010)

Profesorica, slavistka, literarna zgodovinarka, jezikoslovka, prevajalka in slovensko-francoska književnica

Rodila se je 7. maja 1942 kot Antonija Grobelnik na kmetiji pri Povhu na Rdečem Bregu pri Lovrencu na Pohorju – od tod njen vzdevek Povhova Tončka. Po maturi na klasični gimnaziji v Mariboru leta 1961 je odšla v Pariz, kjer se je zaposlila kot otroška varuška. Hitro se je izpopolnila v francoščini, se vpisala na Sorbono ter leta 1965 diplomirala iz francoske književnosti in ruščine. Po opravljenem rigoroznem državnem izpitu za profesorico ruščine je poučevala na različnih licejih, nato pa se je zaposlila v ustanovi INALCO (Institut National des Langues et Civilisations Orientales – Državni inštitut za vzhodne jezike in kulture). Leta 1996 je v tej ustanovi postala predstojnica katedre za slovenščino, nato pa od leta 2000 predstojnica celotnega Oddelka za Srednjo in Vzhodno Evropo do upokojitve leta 2007. Umrla je 8. oktobra 2010.

Raziskovala je različna področja zgodovine, literarne zgodovine in jezikoslovja. O tem je objavila številne razprave in članke (v francoščini, ruščini in slovenščini) v znanstvenih in strokovnih revijah ter zbornikih. S prispevki je sodelovala na strokovnih srečanjih in kongresih slavistov po Evropi. V Cobissu je 87 zadetkov, vendar gotovo manjkajo njena dela, ki so registrirana samo v Franciji. Posebno pozornost je namenjala raziskovanju razvoja evropske slavistike. Svoje znanstveno delo je okronala z doktorsko disertacijo z naslovom Jernej Kopitar et les debuts de la slavistique européene – Jernej Kopitar in začetki evropske slavistike, ki jo je zagovarjala leta 1992 na Novi Sorboni.

Ves čas je ostala zvesta svoji domovini. Ukvarjala se je s slovensko zgodovino in književnostjo ter o tej temi objavljala knjige in članke v francoščini, tako npr. leta 1996 knjigo Petite histoire de LA SLOVÉNIE (Kratka zgodovina Slovenije). K boljšemu prepoznavanju Slovenije sodijo tudi njeni izvrstni prevodi literarnih del Borisa Pahorja, Draga Jančarja, Edvarda Kovača, Franceta Balantiča in Karla Destovnika - Kajuha v francoščino. Prizadevala si je za čim boljšo promocijo Slovenije med Francozi, še zlasti po njeni osamosvojitvi, zaradi česar je leta 2000 prejela častni znak svobode Republike Slovenije. Že po smrti pa sta izšli še dve njeni knjigi z literarno vsebino: Slovarček osirotelih besed (2014), črtice o mladostnih doživetjih in čustvih, spominsko nanizane okrog domačega narečnega besedja, ter dvojezična zbirka pesmi Cvetje bolečine/Fleurs de douleur (2016), intimne izpovedi o problematiki izseljenstva in o slutnjah prezgodnje smrti.

Dr. Antonia Bernard nedvomno sodi med žal premalo znane, a pomembne Slovenke. Pisatelj Boris Pahor mi je v zahvalnem pismu za podarjeno zbirko njenih pesmi med drugim zapisal, da bo "treba poskrbeti, da se bo Antonio ovrednotilo kot nenavadno slovensko-francosko književnico".

Franc Verovnik

image
Mateja Glavica Knjiga je izšla pri Slovenski matici.