Nejc Strojnik
31.7.2020

Kmetija Klančnik iz Dravograda: S turističnim vlakcem med divjad

Kmetija Klančnik iz Dravograda: S turističnim vlakcem med divjad
Nejc Strojnik Marko Kogelnik svoje goste rad zapelje do lovske koče, kjer si ogledajo zelo obširno razstavo nagačenih živali.
Popularno

Marko Kogelnik je že osmi potomec, ki svoje znanje in trud vlaga v delo in širjenje kmetije v Dravogradu. Kmalu bo posle predal 31-letnemu sinu.

Od osem in deset tisoč gostov letno je zadnjih nekaj sezon obiskalo kmetijo Klančnik v Dravogradu. Koronakriza je številko močno oklestila. Gostje prihajajo bolj individualno. Družine, prijatelji, program izpeljejo tudi, če prideta samo dva. Glede na prejšnja leta, ko na dvorišču ni manjkalo avtobusov, je letošnja zgodba povsem drugačna.

Program ogleda
Obisk kmetije Klančnik obsega pokušnjo domačih dobrot, ogled hišnega muzeja s številnimi predmeti, ki so tako ali drugače povezani z družino, vožnjo s turističnim vlakcem, obisk zasebne lovske koče in ogled živali.

"Še mnogo težje stvari smo preživeli, tako da bomo tudi to krizo zmogli," pove gospodar Marko Kogelnik. Na kmetiji in od nje poleg njega živi še šest članov družine. Za vse je kmetija služba in vir preživetja. Kogelnikovi imajo v lasti 70 hektarjev zemlje, dodatnih 30 jih imajo v najemu. "Izjemno ponosen sem na svoje prednike, ki so kmetijo iz treh najemniških hektarjev pripeljali do sem," razloži.

image
Nejc Strojnik Program se s pokušino domačih dobrot začne v kleti. 

Damjaki in mufloni

Na kmetiji imajo tri osnovne proizvodnje: govedorejo, kamor sodi več kot 80 krav, prašičerejo, ki predstavlja okoli 20 plemenskih svinj in okoli 100 priljubljenih mangalic, ter rejo divjadi. Na 40 ograjenih hektarjih gojijo 150 osebkov. "Zadnjič sem skupini žensk dejal, da imamo 150 komadov, pa me je ena popravila, da to niso komadi, temveč osebki. Gojimo dve vrsti divjadi, in sicer damjake, ki imajo lopatasto rogovje, in muflone, ki so v bistvu divje ovce."

A tri osnovne proizvodnje, tudi zaradi nizkih cen kmetijskih surovin na trgu, za preživetje niso zadoščale. Sledila je registracija dopolnilnih dejavnosti. Najprej predelava mesa, nato je prišla ideja o turistični kmetiji. "Kaj nam koristi nekaj sto kilogramov mesnih izdelkov v hladilnici, če ni gostov?" so se takrat spraševali.

Lovski dopust

V polno so zadeli tudi s turističnim vlakcem, s katerim goste odpeljejo do zasebne lovske koče, kjer je razstavljenih več kot sto vrst nagačenih živali. Od veveric do medvedov. Vožnja je še posebno vznemirljiva za otroke. Sploh ko pot prekriža trop damjakov ali muflonov ali pa ko nekaj deset metrov pred vlakcem čez cesto tečejo košute. Prava paša za oči, zlasti ob zavedanju, kako ogromen je prostor, ki ga živalim omogočajo. Povsem drugače od kletke v kakšnem živalskem vrtu.

image
Nejc Strojnik V domačem muzeju.

Veliko trofej, ki so razstavljene v zelo simpatično urejeni lovski koči, sta ustrelila Marko in generalni direktor, kot v šali očetu pravi Marko Kogelnik. Veliko sta jih dobila v dar. In ker so takšne reči, sploh za tako strastnega lovca, zelo pomembne, jih, če se le da, postavi na ogled. Vsako leto se na lov odpravi tudi v tujino. Ne morje, hribi ali zdravilišča, zanj dopust pomeni, da lahko neobremenjeno odide na lov. Na družinskem posestvu je, če imaš srečo in si dovolj zgoden, mogoče poslušati tudi divjega petelina. Gospodar, ki bo predvidoma prihodnje leto posle predal 31-letnemu sinu, pravi, da kljub veliki kmetiji in številnim opravilom skušajo živeti kot običajni ljudje. "Naš delovni dan se začne ob šestih zjutraj in traja 12 ur. Ob osmih imamo zajtrk, točno ob 12. uri je na vrsti kosilo. Po kosilu pa 300-letna tradicija veleva, da mora gospodar preveriti, ali je kavč še udoben," v smehu pove Kogelnik. "No, saj počivat ne grem vedno, včasih pa. Popoldne je na vrsti delo, ki ga kmetija zahteva, ob 16. uri ponovimo postopke v hlevu in okoli pol šestih je službe za tisti dan konec. Včasih je treba podaljšati, a ne pogosto. Delamo šest dni na teden, nedelje so - razen opravil v hlevu, ki jih ne uvrščamo med delo - proste," razloži. Prepričan je tudi, da kmet, ki trdi, da si ne more vzeti časa za dopust, laže. "Vsak lahko gre na dopust, samo čas si mora znati razporediti."

image
Nejc Strojnik Pogled na gozdne živali je sproščujoč. 

Brez subvencij ne gre

Kljub za naše razmere veliki kmetiji pa pravi, da brez subvencij in pomoči države ne gre. "Na ta izravnalna plačila sem na smrt jezen. Razočaran, celo ponižan. Da mora meni kot kmetu nekdo nekaj dati, da lahko z družino živimo. A pustimo to. Zame je največje bogastvo, da se v krogu družine normalno razumemo. Da imam 31 let starega sina, ki je postal kmet. Ponosen sem tudi na drugega sina, nogometaša, in hčerko, ki se ni našla v kmetijstvu. Na to, da sva z ženo osmi rod, ki svoje znanje in energijo vlaga v razvoj kmetije. Če bi se to danes prekinilo, bi bila kar katastrofa. Zato sem še toliko bolj srečen, da bo kmetijo prevzel sin. In da je k hiši pripeljal punco. Mestno dekle sicer, ki pa se je hitro navadilo na drugačno življenje. Gabrijela je popolnoma brez predznanja za domače jogurte osvojila že tri zlata priznanja. Veste, ni vedno vse v šolski izobrazbi. Pomembna je volja in to, kako si v neki sredini sprejet," za konec pove Marko Kogelnik, iz katerega pozitivna energija kar vre.

image
Nejc Strojnik Otroci med vožnjo z vlakcem zelo uživajo.
image
Nejc Strojnik Najdejo se tudi stari časopisi.