Andreja Čibron Kodrin
17.8.2019

Kam? V Grajski park!

Kam? V Grajski park!
Ravenski grajski park - simbol kraja.
Aktualno

Park na planoti Ravne velja za najlepši mestni park na Koroškem in je dragocena naravna dediščina. Da so ga ljudje sprejeli za svojega, dokazuje veliko število obiskovalcev. V dnevniški zapis smo poskušali ujeti en dan v življenju parka.

Grajski park ima že dolgo zgodovino. V 17. stoletju je bil, sodeč po Valvazorjevih grafičnih upodobitvah, na vzhodni strani gradu ograjen vrt, kjer je danes park, pa so se razprostirala polja. Ob celostni prenovi dvorca je grof Duglas Thurn leta 1863 začel snovati tudi grajski park v angleškem krajinskem slogu. Večina dreves, med njimi smreke, lipe in bukve, je iz začetnega obdobja parka. Eksotične vrste drevja je dodal Duglasov sin Johann Duclas. Vse do konca druge svetovne vojne, ko je bil tudi miniran, je bil park v zasebni lasti in ograjen. Takrat so tudi, kot so še v knjigi Na planoti Ravne zapisani spomini Ervina Wlodyga, zasuli globok jarek, ki je park ločeval od vrtnarije (danes so tam teniška igrišča), in zgradili cesto do gimnazije ter športnega parka.

Grajski park je prvi množični obisk doživel že 14. oktobra 1945, ob slovesnem začetku gradnje bližnje gimnazije, ko je gostil prvi Koroški festival s predstavitvijo raznovrstnih kulturnih dejavnosti. Prireditev je postala tradicionalna, izmenjaje je potekala na Ravnah in v Slovenj Gradcu, tudi 10., zadnji festival je bil v ravenskem parku, takrat posvečen 10. obletnici osvoboditve.

Grajski park je postal prizorišče raznovrstnih športnih, kulturnih in zabavnih prireditev, je kraj za sprehode, počitek in druženje. V njem opazimo vse generacije, vsakdo v objemu mogočnih dreves poišče, kar mu ustreza.

image
Najštevilčnejši in najpogostejši so sprehajalci.

Dan v parku, zjutraj

Odločili smo se raziskati, kako utripa dogajanje v parku v preseku nekega lepega tipičnega poletnega dne. No, izbrani dan resnici na ljubo ni bil najlepši, jutro se je še umivalo v blagem dežju, ki pa, po predvidevanjih, ni (z)motil rednih obiskovalcev parka. Na poti tja, malo po osmi uri, pa smo že srečali rednega sprehajalca psa, ki je že zaključil jutranji obred, opaziti je bilo tudi nekaj mimoidočih, ki so park samo prečili na poti do drugega cilja. Je pa jutranjo tišino prekinjalo ropotanje kosilnic, saj so delavci komunalnega podjetja urejali zelenice.

Ko je že kazalo, da park nima drugih obiskovalcev, sta se izza dreves prikazala Stojan in Loma. "Sva redna opazovalca in občudovalca parka," je našo ugotovitev o verjetno vsakodnevnem zgodnjem obisku parka dopolnil gospod Stojan, ki pa psičko Lomo zvečer popelje na kako drugo sprehajališče. A vsako jutro, pogosto že pred osmo uro, se sprehodita po parku, kamor prideta od doma, s Čečovja: "Krog, dva, kakor želi 'gospodična'." In kaj je predmet občudovanja? "Predvsem ta stara drevesa, sprehod po parku pa je tudi priložnost za razmišljanje o tem, kako so včasih živeli," je povedal sogovornik, ki opaža tudi, da park dobro vzdržujejo in obnavljajo z novimi drevesi.

image
Sprehajalec Stojan psičko Lomo v park pripelje vsako jutro, obhodita ga enkrat ali dvakrat.

Še vedno je nežno rosilo, zato obeti za velik nabor anketirancev niso bili ravno navdihujoči, a v daljavi je že bilo opaziti tekača v izstopajoči oranžni majici. Verjetnost, da se bo pregret in v lovu na tekaški rezultat ustavil, ni bila velika, a se je izplačalo poskusiti s prijaznim nadlegovanjem. Gospod Damjan je tudi tokrat, kot to stori šestkrat na teden, pritekel iz Kotelj. 'Odtekel' bo pet krogov, potem nadaljeval tekaško traso proti Prevaljam in Podkraju, je povedal. "Park mi je zelo všeč, naj tak, kot je, tudi ostane. Nikar naj ne tlakujejo ali asfaltirajo potk, kot so bili v preteklosti predlogi. Zadnja leta so opazne pozitivne spremembe v skrbi za park, redno kosijo, odstranili so tudi suhe veje, ki so bile nevarne zlasti v vetrovnem vremenu," je pohvalil upravljavca parka, potem pa nadaljeval prekinjeni tek v prijetno ohlajenem ozračju in na popolnoma praznih potkah.

image
Rekreativec Damjan šestkrat na teden teče v parku.

V parku pa ni bil dolgo sam, saj smo pri teniških igriščih srečali gospoda Branka, ki se je po telovadbi na bližnjem poligonu tja napotil še na sprehod oziroma razgibavanje, kot to stori trikrat na dan v skrbi za čimprejšnje okrevanje po operacijah na nogah. "Park je zelo lep, škoda je le, ker je veliko vandalizma," je razočaran nad nekaterimi obiskovalci. Ko je nekoč fante, ki so odpadke metali na tla, opozoril, naj tega ne počnejo, je bil deležen celo groženj. "V parku bi moral biti prisoten redar," je prepričan. Kot redni obiskovalec lahko poda natančno in verodostojno sliko dogajanja, opaža, da je v njem veliko ljudi dopoldan in popoldan okoli pete ure, srečuje pa vse generacije.

image
Rekonvalescent Branko na vsakodnevni poti v park, kjer se razgibava po operacijah.

Dan v parku, od poznega dopoldneva do zgodnjega popoldneva

Čas proti opoldnevu, ki naj bi bil po tradicionalnem razmišljanju odmerjen predvsem za kuhanje kosila, se ni zdel primerna izbira za opazovanje dogajanja v parku, četudi se je otoplilo in je posijalo sonce. Prvi raziskovalni pogled je v parku razkril le mojstre, ki so pripravljali oder za večerni festival.

Iz minute v minuto pa je bilo obiskovalcev vse več. Sprehajalci, tekači, le bežno mimoidoči …

Med počitkom na klopci smo zmotili gospo Betko, ki je v park prišla z vnukinjo Vaneso in psičkom Ronijem. "Rada prihajam v park, sprehajalne poti so lepo urejene, všeč so mi tudi klopi, ker se lahko nasloniš," je prijazno pojasnila.

image
Babica Betka je tokrat v park prišla z vnukinjo in psičkom.

Pozdravili smo tudi gospo Kristino. Opremljeno s pohodnimi palicami je ni bilo treba spraševati, čemu so namenjeni njeni obiski parka. "Pridem skoraj vsak dan, prehodim pet ali šest krogov. Gibanje se mi zdi zelo pomembno za zdravje," je povedala in lahko ji samo pritrdimo. Da je park tudi prostor srečavanja, se je potrdilo tudi ob koncu klepeta, saj je mimo prišel njen sorodnik Vladimir, ki v parku pogosto sprehaja psa.

image
Gospa Kristina je med vadbo srečala tudi svojega sorodnika Vladimirja.

Mamica Barbara z otrokoma je zaradi bližine doma in kakovosti parka njegova stalna obiskovalka, prav tako bližnje knjižnice in pravljičnih uric. "Poleti je v parku prijetno hladno. Všeč so mi tukajšnje prireditve za otroke. Park je tudi kraj za počitek na klopci, denimo na sprehodu od Raven do Dobje vasi. Super je tudi za vožnjo otrok s kolesi, skiroji ali poganjalčki, saj so tu varni," je strnila svoje vtise. Pomembna se ji zdijo tudi srečanja z drugimi mamami, opaža pa še, da se v parku zelo pogosto (z)vrstijo isti obiskovalci.

Park je lep, ohranimo ga

Park pa ni le prostor za preživljanje prostega časa, temveč je za nekatere tudi delovno mesto. Komunalni delavec Ruda skrbi, da je čist. Ko smo ga srečali, je ravno zbiral poškodovane koše za smeti, ki so jih pomečkali in z barvo popackali vandali v noči na četrtek, verjetno isti, kot so se znesli nad nogometnim igriščem. Nad ravnanjem objestnežev se je zgražal tudi zvesti obiskovalec parka Ljubo, ki je zgled obnašanja v parku: cigaretne ogorke odlaga v lonček in ga potem izprazni, tudi svoje odpadke vedno zbere v vrečko in jih potem odvrže v bližnji koš za smeti, ki je resda (morda za nekatere) preveč oddaljen od klopc. Ruda je razočaran tudi nad nekaterimi lastniki psov. Pokaže še svežo sled pasjega drekca na lopati, ki ga je pravkar odstranil s potke.

Obiskovalci parka so navdušeni nad klopmi z naslonjalom, gospod Ruda pa manj, saj se mladi pogosto usedejo na vrhnji rob, s podplati pa onesnažijo sedalno površino. Da je znova čista, poskrbi on, saj klopi med dnevnimi obhodi tudi obriše, če je to potrebno.

image
Čistilec parka Ruda skrbi za čistočo v parku, žal njegov trud pogosto izničijo nevestni obiskovalci.

Ruda opaža tudi, da se ljudje po parku vozijo z motornimi kolesi, čeprav je to prepovedano. Morda bi kazalo postaviti večje table s seznamom prepovedanih ravnanj v parku? Sodelavec komunalnega podjetja je tudi prepričan, da bi moral biti v parku varnostnik. Tudi sam je že bil deležen prostaških groženj s pretepom, ko je prepotentnemu mladcu preprečil, da bi ta prevrnil klop. Pripomb, da mora počistiti, ker da je za to plačan, pa je tako ali tako že (skoraj) navajen. Sami smo se prepričali, da so koši za smeti morda postavljeni preredko in nekoliko nerodno, preveč oddaljeni od klopc, kjer se zadržujejo (in onesnažujejo) ljudje. Njegov trud, ko pograbi in pobere 'čike', hitro izničijo naslednji počivajoči kadilci, saj pri klopci ni koša s pepelnikom, zato je ogorek po liniji najmanjšega truda lažje odvreči na tla, kot pa ga nesti nekaj metrov stran na odlagalno mesto. Tudi po odmoru oziroma malici v bližnjih šolah opaža, da je na tleh polno odpadkov. Skupaj z njim se sprašujemo, ali je zatajila vzgoja staršev in učiteljev.

Že pred leti pa je Mladinski svet Ravne izpeljal akcijo Prevedrimo park in na dveh lokacijah namestil prenosne koše za smeti.

Med pogovorom o neozaveščenih obiskovalcih, ki nimajo pravilnega odnosa do parka, pa nas je iz slabe volje, ki jo takšno obnašanje povzroči, najprej prebudila veverička v bližnjem grmovju, potem pa še srna, ki se je sredi belega dne pasla na robu parka. Da je redna obiskovalka parka, da vsak dan pride po svoji potki iz gozda k travi, ki je še posebno sočna, ker je samo enkrat pokošena, pove Ruda.

Dan v parku, zvečer

Tretji obisk parka pa je potrdil, da se je običajnemu večernemu dogajanju pridružilo še festivalsko, z Odprto kuhinjo in pripravami na nastop narodno-zabavnih skupin. Da je vrvež in prireditve v parku ne motijo, je zatrdila gospa Liljana, ki se je s sestro Miro sprehajala po parku. "Park je lep, urejen. Rada pridem, tri do štirikrat na teden, tu se spočijem."

Generalki je prisluhnil tudi gospod Bogomir, ki se še ni odločil, ali bo počakal tudi na začetek glasbenega tekmovanja. Zdelo se mu je že nekoliko hladno.

Ozračje pa je, tako sklepamo po igrivosti, povsem ustrezalo mladim nogometašem, ki so na sveže pokošeni zelenici v osrčju parka pravkar začenjali trening.

Dnevnik bi morali zdaj nadaljevati s festivalom Guštanj 2019, a to je že povsem druga zgodba, ki zasluži svojo reportažo.

Za konec naj navedemo še nekaj zakladov, ki jih hrani ravenski park. Če ga še niste obiskali, le pridite in si ga oglejte.

image
Litopunkturni steber na severnem robu parka, simbol zavestne vezi z duhovnimi izkušnjami človeštva, delo akademskega kiparja Marka Pogačnika iz leta 1999.
image
Hiška za mimobežnice, kjer lahko oddate ali vzamete knjižno darilo. Pred dnevi, na Prežihov rojstni dan, 10. avgust, so Radmance, gibanje prostovoljk, ki se imenuje po Vorančevem liku, povabile mimoidoče, da na drevo zataknejo rožo za Voranca.
image
Spomenik pisatelju Lovru Kuharju - Prežihovemu Vorancu, ki ga je izdelal akademski kipar Drago Tršar, stoji na zelenici parka v senci dreves že od leta 1966. V bronasti gmoti, ki ponazarja drevo ali list, so gravirane Prežihove misli, v gledalca pa se zazre pisateljev obraz.