Klara Širovnik
21.1.2019

Kakšni so povprečni mesečni stroški študenta?

Kakšni so povprečni mesečni stroški študenta?
Igor Napast Pogosta študentske dilema je tudi, kje in kaj bodo študenti jedli. Zdi se, da tudi obrok na študentski bon ni več najbolj optimalna izbira. 
Aktualno

Preverili smo, koliko denarja potrebuje povprečen študent, da med študijem spodobno preživi v slovenski prestolnici, kjer samo stroški stanovanja pogosto presegajo tudi 350 evrov.

Za nemalo študentov ljubljanskih fakultet, ki sicer prihajajo iz drugih delov države, slovenska prestolnica med študijem postane začasni dom. Selitev v Ljubljano je zanje pa tudi za njihove družine – zaradi visokih stroškov, ki jih prinese s seboj – močan pretres. Čeprav redni študenti šolnine v Sloveniji ne rabijo poravnati, to ne pomeni, da zanje študijski stroški ne obstajajo. V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) pritrjujejo, da stroški povprečnega ljubljanskega študenta, ki sicer ni Ljubljančan, trenutno presegajo znesek 500 evrov. "To je znesek brez študentovih udeležb na najrazličnejših zabavah, na kar s prstom rade pokažejo starejše generacije," ob tem izpostavlja trenutni predsednik organizacije Jaka Trilar.

In kako se naj študent dokoplje do takšne vsote denarja? "Brez finančne pomoči staršev bi verjetno vsi 'pocrkali' od lakote," je prepričana 22-letna Brežičanka Klara Zevnik, ki v stanovanju v okolici Bežigrada živi že štiri leta. "Za najemnino plačujem le sto evrov, saj osebno poznam lastnike. Če stanovanja ne bi dobila tako ugodno, pa se bi zagotovo vselila v študentski dom," nam pove mlada študentka, ki se dobro zaveda, da ima veliko srečo, saj ji pri plačilu življenjskih stroškov (ob nizki najemnini) vsak mesec pomagajo tudi starši. Za študente, ki se morajo s tovrstnimi bremeni soočati sami, ji je žal. "Najemnine so previsoke, da bi si jih lahko privoščil povprečen študent. Najbolj grozne pa so situacije, ko so mladi prisiljeni v to, da se vselijo v kakšno zadušljivo kletno luknjo, za katero morajo za povrh še pošteno plačati. In taki primeri niso redki …" še pristavi.

image
Igor Napast V Študentski organizaciji Slovenije poudarjajo, da študenti zaradi študentskega dela ne bi smeli izostajati od študijskih obveznosti. A tudi to se dogaja ...

Za stanovanje mesečno odštejejo tudi do 350 evrov

Stroški stanovanja pa se lahko tudi ob denarni pomoči staršev pogosto izkažejo za prevelik zalogaj, pripoveduje 21-letna študenta dizajna Andreja Škafar, ki sicer prihaja iz Golnika pri Kranju. "V študentski dom sem se po dveh letih življenja v Ljubljani vselila letos, ker so bili stroški stanovanja enostavno previsoki. Prvo leto sem za majhno enoposteljno sobico plačevala 220 evrov, lani pa sem za najem postelje v dvoposteljni sobi v bližini Kardeljeve ploščadi vsak mesec odštela 150 evrov. Pa da boste vedeli, tej najemnini so se vsak mesec pridružili še ubijalski stroški," nam pojasni, ob tem pa pove, da se je znesek na položnicah v zimskih mesecih, ko so se temperature dodobra spustile, povzpel tudi do 200 evrov. "Za nastanitev sem torej plačevala tudi do 350 evrov. Zdaj pa ne pozabimo na to, da mora človek tudi kaj jesti in piti …," še doda.

 

Tudi študentski in dijaški domovi, v katerih se najemnine gibljejo okoli 100 evrov, za študente niso več ultimativna rešitev, ob tem pojasnjujejo v ŠOS. "Študentski domovi so vsako leto polni, zaradi vse večjih generacij dijakov pa študenti najemnega mesta pogosto ne dobijo niti v dijaških domovih, na kar so lahko računali v preteklosti," pojasnjuje Jaka Trilar in dodaja, da lahko višanje stroškov študentov v Ljubljani torej pripišemo predvsem vse višjim stroškom nastanitve.

Marmelade in vložene kumare iz mamine shrambe so nadvse dobrodošle …

Generacije, ki so študirale pred 25 leti, se študentskega prehranjevanja danes spominjajo z nostalgijo v očeh. "Tokrat so študentski boni šele ugledali luč dneva. Vse restavracije so se trudile za čim večji obisk, mi pa smo za drobiž jedli kot kralji," nam pove 47-letna K.Š, mama 21-letne študentke iz okolice Ptuja. "Danes pa je povsem drugače. Vsi si mislijo, da je za študente, ki tako ali tako jedo na bone, tudi včerajšnji krompir dovolj dober. Verjeli ali ne, moja hči je v solati ene od restavracij lani našla oglodano perutničko," še pove razburjena mama. 

image
Robert Balen

S študentsko prehrano je precej nezadovoljna tudi študentka Klara. Študenti lahko sicer na bone jedo tudi brez doplačila, najvišji pribitek za bon pa ne sme presegati 4.37 evrov. "Vse več restavracij zahteva prav najvišje dovoljeno doplačilo," nam svoja opažanja opiše 22-letnica in dodaja, da so glede na kakovost hrane, ki jo restavracije strežejo, cene pretirane. "Da o hrani, ki jo naročiš na dom, sploh ne govorimo. Takrat lahko med lignji pričakuješ tudi kak las …," še potarna.

Sicer pa si številni študenti kuhajo kar sami. "Za špecerijo vsak teden zapravim okoli 30 evrov, z mamino kreditno kartico pa si grem vsako nedeljo, preden se odpravim v Ljubljano, kupit nekaj hrane," pravi Andreja, ki na bone je samo takrat, ko je cel dan zdoma. "Mama mi za v Ljubljano dostikrat spakira tudi marmelade, paradižnikovo mezgo, sokove in testenine," še doda Andreja, ki za hrano mesečno zapravi okoli 200 evrov.

Poletni zasužek si razporedijo skozi vse leto 

Pogost predsodek je tudi, da so študenti brez denarja za to, ker samo čakajo, da jim ga bodo na tekoči račun nakazali starši. "Ob faksu varujem otroke nekaterih znancev, opravljam pa tudi razna priložnostna dela, kot so promocije, pomagala sem tudi pri izvedbi ljubljanskega maratona, pa na volitvah …," našteva Klara, ki preko študentskega servisa dela že vsa leta študija, Andreja pa se ji pridružuje v mnenju, da se brez zaslužka od študentskega dela v Ljubljani težko preživi. "Od lanskega poletja sem počasi porabljala tistih 400 evrov, ki sem si jih zaslužila med počitnicami. Vse je šlo za stroške mestnega prevoza in za hrano," pa pravi Andreja. Posamezniki s študentskim statusom namreč pogosto delajo prav preko študentskih servisov, ki jih je v Sloveniji več. Med najbolj priljubljenimi je tudi E-Študentski Servis, pri katerem se v zadnjem desetletju število delovno aktivnih študentov vztrajno giblje okoli številke 60.000.

image
Profimedia

V ŠOS ob tem izpostavljajo, da ne moremo pričakovati, da se bo mlad posameznik tekom študija osamosvojil, če bo finančno odvisen od pomoči staršev. "Samo s svojim zaslužkom študent ne more preživeti, če bi želel, pa bi moral v študentsko delo vlagati toliko časa, da bi le s težavo primerno študiral," je prepričan Trilar.

In kako za študente finančno skrbi država? 

Ob ugodnostih, ki so jih deležni študenti - torej ob subvencioniranih vozovnicah, študentskih bonih in subvencijah za bivanje, študentom pomaga tudi štipendijska politika. Povprečna državna štipendija v Sloveniji trenutno namreč znaša 125 evrov, dobi pa jo samo ena petina študentov. V ŠOS pravijo, da je znesek občutno prenizek. "V študentski organizaciji že ves čas govorimo, da je nujno dvigniti štipendije, predvsem državne, tudi na Zoisovih štipendijah bi bili potrebni premiki," so prepričani. 

Štipendijska situacija je letos za nameček še posebej občutljiva, saj nakazila študentom – zaradi reorganizacije centrov za socialno delo – vztrajno zamujajo. "Dobili smo tudi pričevanja študentov, da so si zato, ker brez štipendije niso mogli shajati, letos bili prisiljeni poiskati študentsko delo, posledično pa so tudi izostajali od študentskih obveznosti. To se ne sme dogajati, kljub temu, da bodo štipendije dobili nakazane tudi za pretekle mesece. To jim takrat ne bo nič pomagalo. Študent štipendijo potrebuje vsak mesec," še v imenu organizacije izpostavlja Trilar.