Urška Polanc
13.4.2019

Kaj vse botruje odpovedi nadurnega dela zdravnikov v Slovenj Gradcu

Kaj vse botruje odpovedi nadurnega dela zdravnikov v Slovenj Gradcu
Jasmina Detela Zdravstveni dom Slovenj Gradec
Aktualno

Sedem zdravnikov družinske medicine je vodstvo Zdravstvenega doma Slovenj Gradcu obvestilo, da s 1. majem preklicujejo soglasje za nadurno delo

Družinski zdravniki po Sloveniji že nekaj časa opozarjajo na preobremenjenost. Ponekod so razmere pripeljale tudi do kolektivnih odpovedi, sedaj pa o izgorelosti in nemoči zagotavljanja varne, strokovne in empatične obravnave pacientov priča tudi sedem zdravnikov družinske medicine Zdravstvenega doma (ZD) Slovenj Gradec, ki so vodstvo ZD obvestili, da s 1. majem preklicujejo soglasje za nadurno delo.

Dodatno so namreč obremenjeni zaradi vključenosti v delo slovenjgraškega urgentnega centra (UC). Da bi razmere uredili brez nadur, bi glede na trenutno veljavne standarde in normative potrebovali dodatnih šest zdravnikov družinske medicine, je pojasnila direktorica ZD Marjeta Vaupot. "Že od ustanovitve regijskega UC smo opozarjali, da samo zdravniki ZD Slovenj Gradec ne bomo mogli zagotavljati neprekinjenega 24-urnega dela v UC, ker s pomanjkanjem zdravnikov težko zagotovimo že delo v naših rednih ambulantah. Kljub ponavljajočim se pozivom pa smo pri drugih organizatorjih zdravstvenih storitev v naši regiji naleteli na gluha ušesa in nepripravljenost na reorganizacijo dela in prerazporeditev obremenitve na vse udeležence," so v dopisu zapisali družinski zdravniki ZD Slovenj Gradec s prvopodpisano strokovno vodjo ZD Lucijo Hrastelj Prater.

image
Jasmina Detela Zdravstveni dom Slovenj Gradec

Da je izjava o tem, da drugi v regiji niso želeli sodelovati, zlonamerna, podana nekorektno, je povedal Stanislav Pušnik, direktor ZD Ravne na Koroškem, saj so bile, kot pravi, njihove zdravnice pri tej plačani dejavnosti pripravljene sodelovati. "Problema pomanjkanja zdravnikov in približevanja standardom ne bomo rešili v kratkem, ker dodatnih zdravnikov ni. Moramo izhajati iz trenutnega standarda. Jasno je, da težimo k temu, da ima zdravnik manj obremenitev in več časa za zavarovance, a tega trenutno pač ne moremo uveljaviti. V preteklih letih je bilo na Koroškem še slabše, zdaj imamo v ZD Ravne šest specializantk družinske medicine in tri pediatrije, v perspektivi bo prehod na boljše, do tja pa moramo priti," je sklenil.

UC neskladen s pravili

Strokovna direktorica Splošne bolnišnice Slovenj Gradec Jana Makuc nam je povedala, da je projekt urgentnih centrov nacionalno koordiniran in v osnovi zastavljen tako, da bi pacientom omogočili optimalno oskrbo na enem mestu, kar podpirajo vsi zdravniki.

image
Jasmina Detela Zdravstveni dom Slovenj Gradec

Sicer so jasno določena tudi pravila o organizaciji in načinu dela, a ker projekta v taki obliki na Koroškem ni bilo možno izpeljati, sta leta 2015 kljub nasprotovanju stroke nastali prisilna združitev bolnišničnih urgentnih ambulant in neustrezna vključitev službe nujne medicinske pomoči (NMP). S tem se je v regiji porušil dotlej relativno dobro delujoč in učinkovit sistem vertikalnega napotovanja, ki je jasno ločeval delo na primarnem in sekundarnem nivoju, je še pojasnila Makučeva. Pravi, da slovenjgraški UC v osnovi ni takšen, kot bi moral biti po pravilih - niti po pravilih organizacije medicinske pomoči, niti po strokovnih smernicah, saj nikoli ni bilo dokončne implementacije. Vse to pa je pod okriljem ministrstva za zdravje (MZ), ki se več ni vključevalo, je dejala. Za odziv smo prosili tudi MZ, a odgovora še nismo prejeli.

S prisilno združitvijo ambulant se je porušil dotlej kar dobro delujoč sistem

V ambulanti in na terenu

Pri delu v UC, ki je prostorsko lociran v prostorih Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, sodeluje več zavodov, ki imajo različne ustanovitelje: bolnišnica (pokriva triažo, delo v enotah za bolezni, za poškodbe ter za opazovanje in nadzor), ZD Slovenj Gradec (pokriva delo v enoti za hitre preglede) in ZRCK (mobilna enota), razlaga Makučeva in dodaja, da bolnišnica nima vpliva na organizacijo dela v enoti za hitre preglede niti v mobilni enoti NMP. Ocenjuje, da delo v enoti za poškodbe in bolezni poteka normalno, medtem ko je problematična enota hitrih pregledov, pri kateri imajo zdravniki iz ZD Slovenj Gradec priznan standard dela, ko morajo hkrati pokrivati ambulanto in hoditi na teren. Včasih je ambulanta zato prazna, paciente pa se ne glede na triažo, tj. razvrščanje glede na bolezenska stanja, porazdeli v preostali dve ambulanti. Tako tudi bolnišnični zdravniki, ki pokrivajo enoti za bolezni in za poškodbe, z delom v UC niso zadovoljni, saj tam ne opravljajo dela, za katerega so usposobljeni, je opazila Makučeva. O tem pričajo tudi preobremenjeni zdravniki ZD Slovenj Gradec: "Zaradi zagotavljanja premestitev ali potrebe po reševalnem vozilu na drugem terenu v regiji velikokrat za delo v ambulanti UC ostanemo sami, brez diplomiranega zdravstvenika. Tako ob resnih stanjih nimamo ustrezno zagotovljene strokovne pomoči pri svojem delu."

"V strokovnih smernicah so za delo v vseh enotah urgentnih centrov predvideni zdravniki specialisti urgentne medicine, ki jih v koroški regiji ni - niti enega! Bolnišnica je dobila od leta 2010, ko je prvič zaprosila za specializacijo iz urgentne medicine, odobrene zgolj štiri specializacije za regijo, od tega je ena zdravnica specializacijo že zamenjala zaradi neustreznih pogojev dela, ostale tri pa se želijo zaposliti zunaj UC," je opozorila Makučeva in dodala, da so MZ z več dopisi že pred časom večkrat opozorili na težave, večkrat pa se želeli tudi neuspešno sestati.

"Kot bolnišnica se ne moremo vtikati v organizacijo dela zdravnikov, ki so zaposleni v ZD. Za kolege mi je zelo žal, kot zdravnica vidim stisko, ni pa organizacija njihovega dela v naši pristojnosti, saj nismo njihov delodajalec. Ne glede na vse težave pa je za paciente v našem urgentnem centru vedno bilo poskrbljeno in tudi vnaprej bo tako," je strnila Makučeva.