Darja Kocbek
6.12.2019

Kaj otroci jedo, pogosto odločajo odvetniške pisarne

Kaj otroci jedo, pogosto odločajo odvetniške pisarne
Janko Rath ”Če vam je mar za to, kakšno hrano jedo vaši otroci v šoli ali jo postrežejo vašim staršem v domu za ostarele, vzemite vajeti v svoje roke,” pozivajo na kmetijskem ministrstu.
Aktualno

Premalo javnih zavodov se odloča za nakup živil od lokalnih pridelovalcev in predelovalcev, nekateri pa že uporabljajo katalog živil za javno naročanje s ponudbo lokalnih pridelovalcev.

Če vam je mar za to, kakšno hrano jedo vaši otroci v šoli ali jo postrežejo vašim staršem v domu za ostarele, vzemite vajeti v svoje roke. Povežite se in javnemu zavodu predlagajte nabavo sadja, mleka, mesa ali drugega živila, ki ga pridelujejo ali predelujejo v vaši soseski," ministrstvo za kmetijstvo svetuje prek portala Naša super hrana.

Lokalne dobavitelje lahko tisti, ki so pristojni za nakup živil, najdejo tudi v katalogu živil za javno naročanje, ki so ga izdelali na Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij v sodelovanju s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Zadružno zvezo Slovenije. Tatjana Zagorc, direktorica zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, nam je pojasnila, da imajo trenutno v katalogu 206 ponudnikov, od tega je 141 kmetij, 16 zadrug in 52 podjetij. "Nekateri javni zavodi ga že s pridom uporabljajo. Omogoča jim pripravo predračuna za javno naročilo v zelo kratkem času, obenem pa jim ponuja tudi možnost identifikacije posameznih ponudnikov po posameznih regijah," pravi.

Javnih zavodov je v katalogu registriranih 1943, med njimi je največ vrtcev in osnovnih šol - šol je 428, vrtcev pa 391. "Pri tem je treba poudariti, da se javni zavodi registrirajo v aplikacijo v fazi priprave javnega naročila - kar pomeni enkrat na dve, tri ali štiri leta. Zaključenih predračunov je do sedaj 378, zaključenih košaric za izločene sklope pa 41," pravi Zagorčeva. Živila iz izločenih sklopov je mogoče naročiti neposredno pri lokalnih dobaviteljih brez uporabe postopka, ki ga predpisuje zakon o javnem naročanju.

Kar precej zaposlenih v javnih zavodih po besedah Zagorčeve ni veščih uporabe spletnih orodij, zato zanje mesečno organizirajo enodnevne delavnice. Zanimanje za tovrstna izobraževanja je kar veliko. Iz javnih zavodov, ki katalog uporabljajo, pa sporočajo, da zdaj prejmejo več ponudb, cene pa da niso bistveno višje.

Za 120 milijonov evrov hrane letno kupijo javni zavodi.

Pri oblikovanju javnega naročila so sicer predvsem pomembna merila kakovosti. "Z merili naročniki bistveno vplivajo na ponudnike, da ponudijo živila iz shem kakovosti, kar je pomemben dejavnik za zvišanje deleža lokalnih živil v javnih zavodih," pojasnjuje Tatjana Zagorc. V izločene sklope zavodi umeščajo sezonska živila in tista lokalna živila, ki jih verjetno z umestitvijo v postopek javnega naročila ne bi prejeli.

Na kmetijsko-gozdarski zbornici z uporabo kataloga niso povsem zadovoljni, saj se premalo javnih zavodov odloča za nakup živil od lokalnih pridelovalcev in predelovalcev, nam je pojasnila Klara Otoničar, vodja projekta Katalog živil za javno naročanje.

"Poleg nižje cene uvoženih živil je razlog tudi priprava javnih naročil, saj jih pogosto pripravljajo odvetniške pisarne oziroma različni zunanji izvajalci. Razlog je lahko tudi, da javni zavodi za shranjevanje živil nimajo prostora in jih v manjših količinah naročajo dnevno," pojasnjuje Otoničarjeva. Na KGZS so po njenih besedah prepričani, da jim bo sčasoma uspelo zbuditi zaupanje in razumevanje širšega pomena povezovanja javnih ustanov z lokalnimi ponudniki. Ob dejstvu, da katalog deluje zgolj dve leti, javni zavodi pa pripravljajo javna naročila na dve do štiri leta, je potrebnega še nekaj časa, da zaživi.

Javni zavodi po podatkih ministrstva za kmetijstvo skupaj z javnim sektorjem na leto kupijo za več kot 120 milijonov evrov hrane.