Andreja Čibron Kodrin
11.5.2020

Iz zgodovine: So okužene klope razširili Nemci med drugo svetovno vojno?

Iz zgodovine: So okužene klope razširili Nemci med drugo svetovno vojno?
Andreja Čibron Kodrin Ko se vrnemo s sprehoda, je dobro preveriti, ali domov na obleki ali telesu nismo prinesli klopa.
Popularno

Medtem ko je koronavirus neviden, so klopi sicer majhni, a ob skrbnem pregledu telesa po vrnitvi domov iz narave, predvsem gozda, jih zlahka opazimo in odstranimo, še bolje pa je z repelenti in oblačili z dolgimi rokavi in nogavnicami preprečiti, da sploh postanemo njihovi gostitelji (in morda zbolimo).

S pomladjo, toplimi dnevi in bujno vegetacijo se je začela tudi sezona klopov (na Koroškem jim rečemo tudi ceki). So zajedavci in sodijo med pršice. V Sloveniji so jih strokovnjaki našli že 13 vrst, najbolj razširjen in človeku nevaren je gozdni klop, sploh če je okužen.

Klopi lahko prenašajo bolezni

Slovenija sodi med države, v katerih obstaja visoka verjetnost okužbe s povzročitelji bolezni, ki jih prenašajo klopi, poudarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in jih na svoji spletni strani tudi podrobno predstavljajo.

Lymska borelioza je v Sloveniji daleč najpogostejša bolezen, ki jo prenašajo klopi. Povzročajo jo bakterije borelije. Na leto pri nas naštejemo do več kot 6000 novih primerov bolezni. Cepiva proti lymski boreliozi pri ljudeh ni. Z ustreznim načinom življenja, primerno zaščito z oblačili in repelenti ter čimprejšnjo odstranitvijo prisesanih klopov lahko možnost okužbe pomembno zmanjšamo. Bolezen se običajno začne z rdečino, ki se pojavi nekaj dni do tednov po vbodu klopa, se počasi širi, na sredini bledi in dobi obliko obroča. Kožne spremembe trajajo nekaj tednov do mesecev. Že v času kožnih sprememb ali pa v prvih mesecih po izginitvi se lahko pojavi prizadetost živčevja, sklepov ali srca. Lymsko boreliozo zdravimo z antibiotiki. Zdravljenje je zelo uspešno in enostavno zgodaj v poteku bolezni, bolj zapleteno pa pri zastaranih oblikah bolezni.

image
Andreja Čibron Kodrin Klopi se zadržujejo na listju in v podrasti.

Klopni menigoencefalitis je resno virusno vnetje osrednjega živčevja. Prva faza bolezni se začne približno teden dni po vbodu klopa s slabim počutjem, bolečinami v mišicah, glavobolom in vročino. Pri večini bolnikov se po vmesnem izboljšanju, ki traja od nekaj dni pa do treh tednov, pojavi druga faza bolezni, ki se kaže z visoko telesno temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo, bruhanjem, tresenjem rok in jezika, včasih z motnjami zavesti in zbranosti. Pri 5 do 10 % bolnikov se pojavijo ohromitve, približno 1 % obolelih umre. Bolezen lahko pusti trajne posledice, med katere sodijo glavoboli, vrtoglavice, motnje sluha, zmanjšana sposobnost koncentracije, depresija in motnje razpoloženja, motnje v delovanju avtonomnega živčevja in ohromitve. Bolezen v veliki večini primerov zahteva hospitalizacijo in lahko močno vpliva na kakovost življenja tudi po okrevanju. Slovenija sodi med endemska področja in se glede na pogostost klopnega meningoencefalitisa uvršča v sam vrh evropskih držav. Med regijami z največ klopi, okuženimi s povzročiteljem klopnega menigoencefalitisa, je tudi Koroška. Strokovnjaki opozarjajo, da je glede na možnost okužb in razširjenost klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji cepljenih še vedno premalo ljudi.

Redkejša bolezen, ki jo prenašajo klopi pri nas, je humana granulocitna anaplazmoza. Bolezenske težave so podobne kot v zgodnjem obdobju klopnega meningoencefalitisa, v ospredju so povišana telesna temperatura, glavobol ter hude bolečine v sklepih in mišicah. Tudi proti tej bolezni se ne moremo zaščititi s cepljenjem, zdravimo pa jo z antibiotikom.

image
Andreja Čibron Kodrin Previdno v naravo, uporaba repelentov je pametna izbira.

Zakaj toliko okuženih klopov?

Klopi se pojavljajo tudi v 'teorijah zarote'. Preverjali so jih tudi v reviji Zarja (št. 20, 15. 5. 2018) in poročali o ugotovitvah, do katerih so se dokopali po daljšem raziskovanju: "Med ljudmi krožijo trditve, da imamo pri nas toliko okuženih klopov, ker naj bi jih med 2. svetovno vojno Nemci metali iz letal, da bi se tako znebili partizanov. To prepričanje smo lani že preverjali pri zgodovinarjih in drugih strokovnjakih, in ti so takrat povedali, da so tudi oni že slišali za posebne metode Gestapa, vendar pa je dejanskih podatkov o tem tako malo, da govoric ne morejo potrditi. Tokrat smo se v omenjeni mit poglobili še malo bolj in razmišljamo takole: ali je možno, da bi Nemci želeli razširiti bolezen, za katero takrat sploh še vedeli nismo? V Evropi so sicer nekatere klinične slike bolezni res opisovali že pred stotimi leti, vendar pa so lymsko boreliozo odkrili in prvič diagnosticirali šele leta 1975 v ZDA. Povzročitelja so strokovnjaki prvič opisali nekaj let kasneje, leta 1982. Glede na to, da se simptomi, ki jih povzroči okužen klop, pojavijo sčasoma, lahko predvidevamo, da pred tem odkritjem klopov in simptomov, ki jih je povzročila lymska borelioza, nihče ni povezoval. Se je pa med drugo svetovno vojno že vedelo, da lahko klopi prenašajo infekcijske bolezni, iz njih so znanstveniki leta 1938 tudi že izolirali virus KME. Torej je teoretično možno, da bi nekdo na naš teritorij odvrgel klope, okužene s KME."

image
Vir: vizita.si Klop ima na sprednjih dveh parih nog čutne laske in kemično čutilo, s katerimi zaznava toplotne spremembe, premike in vonje. S trdim, nazobčanim sesalom se zarije v kožo človeka in nekaterih živali.

Biološko orožje?

"Po nekaterih teorijah naj bi bil virus klopnega meningoencefalitisa narejen umetno za biološko borbo med drugo svetovno vojno. Na naše ozemlje naj bi ga prinesli nemški vojaki. Eno takih žarišč je bil Udenboršt, kjer je bilo nekoč kar 50 odstotkov klopov okuženih z njim, zdaj pa se je to že umirilo," je za časnik Dnevnik pred 14 leti povedal dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

O bioterorizmu je javno dostopno tudi zanimivo diplomsko delo Tanje Mežnar (http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/meznar-tanja.PDF). Navedimo le del, ki se nanaša na našo temo. Po Stantič Pavličevi avtorica navaja, da v kategorijo patogenov C, agensov, potencialno primernih za napad z biološkim orožjem, spadajo tudi virusi klopnega meningoencefalitisa, saj so enostavno dostopni, njihovo pridobivanje in razširjanje je nezahtevno, posledica uporabe pa je potencialno visoka obolevnost in stopnja smrtnosti. O konkretnem dejanju zanosa okuženih virov na gozdnata območja današnje Slovenije med drugo svetovno vojno Mežnarjeva ne piše, pove pa, da sta takrat obe strani, sile osi in antanta, začeli raziskovati in kopičiti biološke agense, a tega orožja v večji meri niso uporabili zaradi tehnoloških ovir: pri okužbi sovražnikove vojske bi preveč tvegali okužbo svoje. Piše pa, da so nemški znanstveniki v koncentracijskih taboriščih okužili zapornike s povzročitelji pegavice, virusom hepatitisa A in malarijo, na njih so preizkušali delovanje cepiv in zdravil proti nekaterim mikroorganizmom ipd.

Kot je znano iz virov (Likar), pa so Nemci maja 1945 z gnojnico okužili velik vodni rezervoar v severozahodni Češki, kar je bil značilen poskus uporabiti biološko orožje v taktične vojne namene.

image
Andreja Čibron Kodrin Gozd poleg lepot skriva tudi nevarnosti: klopom se s previdnostnim ravnanjem lahko izognemo.

Učinkovita zaščita je cepljenje
Proti klopnemu meningoencefalitisu se lahko učinkovito zaščitimo s cepljenjem. Cepljenje po prekinitvi zaradi epidemije koronavirusa spet izvajajo na Koroškem, denimo v enoti NIJZ na Ravnah in v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec. Za cepljenje se je treba predhodno naročiti po telefonu ali elektronski pošti, cepljenje pa poteka ob upoštevanju vseh previdnostnih oziroma varnostnih ukrepov.