Andreja Čibron Kodrin
2.11.2019

Ivan Penec - Vanč izdal avtobiografski družinski roman Suhovrške brazde

Ivan Penec - Vanč izdal avtobiografski družinski roman Suhovrške brazde
Andreja Čibron Kodrin Avtor se je obiskovalcem predstavitve romana tudi podpisal v knjigo.
Kultura

Po dveh pesniških zbirkah je Ivan Penec - Vanč letos izdal še svoj prvi roman, spomladi pa se jim bo pridružila še ena knjiga.

Potem ko je Ivan Penec - Vanč (1947) pisal pesmi že kot osnovnošolec, kasneje pa prigodnice za rojstne dneve in jubileje sorodnikov ter prijateljev, se je z literarnim ustvarjanjem začel resneje ukvarjati šele po upokojitvi, ko ima za svoj konjiček več časa. Leta 2017 je izdal svojo prvo pesniško zbirko Najina pot, naslednje leto pa drugo, poimenovano Odsev srca, obe v samozaložbi. Letos poleti pa je izšel njegov romaneskni prvenec Suhovrške brazde, prav tako v samozaložbi, v sto izvodih. Začel ga je sicer pisati že pred dobrimi desetimi leti, izid zbirk pesmi pa ga je spodbudil, da ga je (v letošnji zimi v treh mesecih) dokončal. Avtobiografski družinski roman je, kot pravi avtor, "v spomin piščevim zanamcem in opomin vsem tistim, ki ne znajo ločiti življenja od suhoparnih in premnogih neživljenjskih pisanih pravil".

image
Andreja Čibron Kodrin S predstavitve romana v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem: Ivan Penec in Manja Miklavc.

Knjiga na 305 straneh je opredeljena kot avtobiografski družinski roman (gre za izsek iz Vančevega življenja, vsa delovna mesta niso predstavljena). Glavni "junak" je seveda avtor, ki pa se ni odločil za vlogo prvoosebnega pripovedovalca. Glede na popisano dogajanje in zaplete je mogoče tudi drugačno dojemanje likov. "Bolj ko pa razmišljam o Suhovrških brazdah, bolj spoznavam, da je prava junakinja Mojca," je v spremno besedo napisal Drago Benko, ki poudarja tudi pozitivno sporočilnost romana: "Večkrat slišimo, da je vse črno in da se nič ne da. Avtor pa nas s svojimi besedami prepriča, da je potrebno več optimizma in poguma. Pa nenadoma gre."

image
Andreja Čibron Kodrin Marta Merkač je avtorju ob izidu romana čestitala v imenu Društva literatov Mežiške doline.

Avtorica spremne besede Marta Krejan Čokl med drugim poudarja pomen romana tudi z vidika mikrozgodovine, saj posamezna obdobja v zgodovini najbolje spoznamo skozi življenja ljudi iz tistega časa: "Vanč je namreč zaradi obdobja, v katerem je živel, vendarle moral izvesti pravo osebno revolucijo – pravzaprav ne le ene – če je beseda vojna mogoče vseeno premočna za opis njegovih bitk. S tem bralcu ponuja neskončno možnosti za odkrivanje danes skoraj neverjetnih dogodkov, ki so bili takrat del vsakdana in so marsikomu preprečili izpolnitev načrtov, ki bi bili v kanček drugačnih okoliščinah izvedljivi."

image
Andreja Čibron Kodrin Ivan Penec s svojim prvim romanom.

Naslov Suhovrške brazde zato ni le poetičen izraz, razumljen dobesedno, temveč je metafora, je na prvi javni predstavitvi romana v Koroški osrednji knjižnici pojasnil avtor. Je prispodoba za njegova prizadevanja na mnogih področjih na poti do cilja (predvsem "oranje na birokratskih poteh", razna soglasja za obnovo kmetije je denimo obravnavalo skupno kar 14 organov občine in države ter številnih inšpekcijskih služb), da je lahko na koncu res izoral prvo brazdo na lastni kmetiji na Suhem Vrhu nad Prevaljami.

Vanč svojega literarnega junaka Vanča popelje skozi delovno in družinsko življenje, pri čemer velik del prostora nameni dolgoletnim zapletom zaradi zbirokratiziranosti in formalizma pri pridobivanju "papirjev" za gradnjo obeh hiš. Opis službovanja je zanimiv zaradi prikaza funkcioniranja prejšnjega političnega sistema. Osrednji del knjige je seveda namenjen popisu uresničevanja njegovih sanj o lastni kmetiji, kar pa se (zaradi njegove bolezni, požara, odzivov na njegovo odločitev ipd.) še zdaleč ni odvijalo idilično. Roman se bere izjemno tekoče, avtor vanj vpleta tudi razmišljanja in humor (anekdote iz družinskega življenja, z delovnega mesta, carine ipd.), mestoma poetične opise narave, vključi tudi narečje (narečni izrazi so pojasnjeni na koncu v posebnem razdelku). Ker je glasba že od nekdaj del Vančevega življenja (pel je pri Vresu, kvintetih Poljana in Ajda in oktetu TRO, zdaj pri Rutah), ji je (in svojim pevskim kolegom) namenil tudi nekaj strani. "Glasba, če jo imaš rad, ti pomaga tudi v najtežjih trenutkih," je prepričan. V pesem je prelil tudi svoje izkušnje, kako je hotel postati kmet, s pomenljivim refrenom: "Ne gre brez kmečke pameti."

image
Andreja Čibron Kodrin Naslovnica romana, avtor slike je Leander Fužir.

Spomladi se bralci lahko nadejajo izida nove Vančeve knjige, ki je že napisana. Naslov bo Vnuki so mi povedali in je že sam po sebi poveden: "Škoda se mi je zdelo, da ne bi zapisal, kako duhoviti in pronicljivi so lahko v svojem izražanju." Dinamiko literarnega ustvarjanja in izdajanja knjig je pojasnil preprosto: "Rad pišem, zdaj sem tudi v 'zagonu'." "Dokler bom lahko, bom pisal, kaj mi pa morejo," je v svojem, duhovitem slogu napovedal Penec. Načrtuje tudi izdajo samostojnega avtorskega CD z 18 uglasbenimi pesmimi iz svojih pesniških zbirk.

image
Andreja Čibron Kodrin Skupina Rute je nastopila tudi ob predstavitvi romana v ravenski knjižnici.

Kmet, največkrat zlorabljena beseda
"Ja, zdrava kmečka pamet. Nanjo se sklicujejo mnogi, od izgubljencev do namišljenih veličin, od učiteljev do politikov, a marsikomu, ki ga hočejo ponižati in mu prilepiti etiketo neumneža ali nevedneža, rečejo kmet. Največkrat zlorabljena beseda, si je mislil Vanč, ko je poslušal takšne opazke. Zakaj nekomu ne rečejo politik, če ga želijo označiti za lažnivca in bleferja, ali drugemu, recimo, trgovec, če vedo, da je goljuf? Vsi ti bi bili užaljeni, če bi jih naslavljali tako. A kmet ne sme biti prizadet? Saj so tudi za Vanča govorili, da se mu je zmešalo, ko je kupil kmetijo, da je neumen in podobno, ko je z lepo in udobno službo rinil v revščino na Suhem Vrhu.
To se je sicer v nekaj letih spremenilo, ko so ljudje začeli ostajati brez služb, ko je tudi navadno delo postajalo bolj cenjeno in bi marsikdo tudi kupil kmetijo, če bi jo le mogel, a grenak okus je ostal. Vzdevek kmet v slabšalnem pomenu je še vedno ostajal, še vedno je pomenil nerodneža ali bedaka, ki s pravim kmetom, ki je vedel, kaj je delo na kmetiji, in ki je moral umno gospodariti, da je lahko preživel, ni imel nobene zveze. Če so lahko v Ameriki kmetje, ki jim pravijo farmarji, spoštovanja vredni ljudje, in Amerika je bogata in mogočna država, ki soli pamet vsem po svetu, potem je z nami Slovenci nekaj hudo narobe, da tako razvrednotimo enega od najžlahtnejših poklicev. Najbolj razvite države sveta, Nemčija, Velika Britanija, Francija in druge, ki so med vojno tudi izkusile veliko lakoto, znajo ceniti kmeta in njegovo delo. Pri nas pa ne. Tudi na področju glasbe je čutiti ta negativen odnos do vsega, kar diši po podeželju, po ljudskem. Narodno-zabavno glasbo, ki je v bistvu izšla iz slovenske ljudske glasbe, po čemer je Slovenija prepoznavna po svetu, tudi ugledni in izobraženi ljudje pogosto zviška in zaničevalno imenujejo goveja muzika. V Ameriki in drugod po svetu je njihova domača glasba cenjena, medtem ko je pri nas več vredno le, če je tuje in do skrajnosti izumetničeno in razumljivo ozki samooklicani eliti, je z grenkobo v srcu premleval novopečeni kmet, medtem ko je načrtoval, kakšno pot naj ubere njegova majhna kmetija, s kakšno dejavnostjo naj se ukvarja, da bo živela in preživela."
Vir: Suhovrške brazde, str. 154, 155 (iz obdobja poznih osemdesetih let prejšnjega stoletja)