Ana Pisar Čivčić
1.6.2020

(INTERVJU) Roman Plesec, novi trener NK Fužinar: Fužinar kot največji vlečni konj

(INTERVJU) Roman Plesec, novi trener NK Fužinar: Fužinar kot največji vlečni konj
Ana Pisar Čivčić Roman Plesec, NK Fužinar
Šport

Koroški nogometni klub Fužinar krepi strokovno ekipo – tokrat se ji je pridružil na Koroškem (pa tudi širše) dobro poznani Roman Plesec, dolgoletni športni trener, prvoligaški igralec ... skratka športnik s številnimi izkušnjami ter strokovnim znanjem. Z njim smo se pogovarjali o ciljih, treniranju in nogometu na splošno.

Ponašate se s številnimi trenerskimi izkušnjami in uspehi na področju nogometa.

"Treniral sem tako mlajše selekcije kot članske ekipe, v različnih nogometnih klubih: NK Peca, Korotan Prevalje, NK Slovenj Gradec, pa v Velenju, Mežici. V Slovenj Gradcu recimo je bila liga MNZ, nato smo se uvrstili višje v Štajersko nogometno ligo. Enako v Korotanu: iz MNZ lige smo uspeli doseči preboj v Tretjo slovensko nogometno ligo. V Mežici smo iz zadnje lige napredovali in celo osvojili prvenstvo ter se uvrstili v prvo MNZ. Dvakrat smo bili finalisti, dvakrat igrali 1/16 slovenskega pokala, kar je za Mežico, vsaj leto dni pred mojim prihodom, bila znanstvena fantastika.

 Sam sem kot nogometaš igral v Peci, Korotanu (prva in druga liga), v Velenju in Dravogradu. Za zaključek sem se preizkusil še čez mejo."

 

Kakšna bo vaša funkcija v nogometnem klubu Fužinar in kakšne naloge?

"Namen mojega prihoda v NK Fužinar je trenersko delo – deloval bom namreč v kadetski ekipi, hkrati pa bom pomoč selekciji U15. Z Anžetom Pečnikom, strokovno vodjo kluba, sva dorekla dober način sodelovanja, ki bo sledilo postavljenim načrtom in zasledovalo kriterije strokovnega dela v klubu. V sodelovanju vidim veliko potenciala."

 

Z vašim prihodom gotovo postavljate nove cilje za varovance vaše selekcije znotraj nogometne šole Fužinar. Kateri so ti cilji?

"Vsekakor so cilj zmage na igrišču, vendar so k temu priključeni še drugi cilji. Samo Vidoviču ter ostalim trenerjem gredo zasluge, da so postavili temelje selekcij znotraj kluba, sedaj si klub želi dodatnega napredka. Prvi pogoj je seveda dober razvoj igralca. Sam menim, da moraš imeti vedno visoke cilje, da lahko potem nekaj solidnega dosežeš."

 

Kje vidite potencial razvoja Nogometne šole Fužinar?

"Za takšno oceno z moje strani je še malenkost prehitro. Menim, da se je s prihodom Anžeta v NK Fužinar zadeva postavila na svoje mesto. Je ambiciozen, poln znanja, željen se učiti, sodelovati, poslušati .... največji potencial vidim v skupinskem delu, skupnem sodelovanju. Osnova je vsekakor to, da vsak trener ve, kaj in kako se dela – ob tem pa jim je seveda potrebno puščati dovolj svobode, saj ima vsak trener svojo vizijo in svoj način dela. Vedno poudarjam pomen znanja: znanje, znanje in zopet znanje. Je gonilo razvoja in napredka.Vedno poudarjam pomen znanja: znanje, znanje in zopet znanje. Je gonilo razvoja in napredka."

 

image
Ana Pisar Čivčić Roman Plesec, NK Fužinar

V vaši športni karieri se lahko pohvalite s preko 270 nastopi in skoraj 50 zadetki v Prvi slovenski nogometni ligi. Kako tovrstne prvoligaške izkušnje pripomorejo pri treniranju mladih?

"Zelo veliko. Če si vpet v nogomet, veš, kako deluje, poznaš potek igre, igralcem lahko svetuješ, kako reagirati v določenih situacijah – kako se postaviti, igrati. Eno je seveda teorija, drugo pa to, da to povežeš s prakso. Tudi izkušnje dela z različnimi trenerji, s katerim si sodeloval, so tu nezanemarljive. Poznam sicer veliko izšolanih difovcev z veliko znanja, a žal mogoče brez dovolj izkušenj – ampak izkušnje so tiste, ki dajo piko na i. Pomembna je igra na zelenici, pri tem pa zelo koristi poznavanje in vključenost v celoten ekosistem nogometa, če lahko tako rečem. "

 

V nogometu ste pravzaprav aktivni že nekaj let ... kaj bi rekli, kaj se je skozi čas najbolj spreminjalo oz. kakšne so najbolj očitne razlike znotraj nogometne sfere danes in takrat, ko ste bili še vi mlad nogometaš?

"Največja razlika je vsekakor v pogojih dela, ki smo jih imeli takrat in se nudijo sedaj. Dandanes je mladim na voljo veliko število trenerjev z dodatnim znanjem. Včasih so bili pogoji slabi, tudi če smo bili prvoligaši, smo trenirali in igrali brez pomožnega stadiona, v parku, po vseh njivah pravzaprav. Torej, pogoji dela so bistveno boljši, znanje, ki ga trenerji prenašamo na mlade, je na dosti višjem nivoju.

 Je pa danes težje motivirati fante, ne glede na to, da so pogoji toliko boljši. Včasih je bil med mladino močno prisoten ulični nogomet: ne samo nogomet, tudi ostale aktivnosti. Dandanes pa zmanjkuje časa, tudi denarja za neke aktivnosti, ki so bile nekoč samoumevne. Zato je tako pomembno, da je pristop profesionalen: le s kvalitetnim delom lahko zagotavljaš, da imaš ekipo in da si uspešen.

 Pogoji dela so dandanes bistveno boljši, znanje, ki ga trenerji prenašamo na mlade, je na dosti višjem nivoju. Je pa danes težje motivirati fante, ne glede na to, da so pogoji toliko boljši."

 

Zakaj se vam zdi pomembno aktivno športno udejstvovanje mladih?

"Da jih potegnemo stran do telefonov in računalnikov ... da dobijo disciplino, spoznajo nove prijatelje, postanejo odgovornejši. Nogomet ti da veščine, ki ti koristijo na vseh življenjskih področjih, ne samo znotraj nogometa, športa. Trener mora biti z igralci povezan – da ve, kaj se dogaja v šoli, kaj popoldne, zaobjeti mora to celoto in biti igralcu v podporo. Nemalokrat trenerji tudi pomagamo pri reševanju težav doma – fantje večkrat vidijo v trenerju nadomestnega starša. In ta človeški vidik je zelo pomemben: gre za razvoj osebnosti, ne samo nogomet."

 

Zato je trenerska funkcija pravzaprav zelo odgovorna, mladi vas jemljejo za vzgled.

"Drži. Moje obnašanje je zelo pomembno, ta vzgled vleče. Ne morem nekaj zahtevati, delati pa drugače, obratno. Mi trenerji smo prvi, ki postavljamo vzgled. V sami komunikaciji z igralci, s sodniki, starši .... vse se potencira, vse se preslika. Ključnega pomena je, kakšne odnose vzpostaviš."

 

Kdaj naj športno treniranje preide na profesionalno raven, v kateri starostni strukturi so mladi zreli za bolj resen pristop?

"Menim da od selekcije U15 dalje. Še vedno je poglaviten razvoj (tehnični, taktični, z vseh vidikov). Potem pa se doda tudi sodelovanje v članski ekipi: ko ima igralec dovolj znanja, lahko nastopi tudi v članski ekipi, kar mu je hkrati velika motivacija in seveda tudi cilj.

 

Sicer pa sam tudi vedno poudarjam, da je počitek enako pomemben kot delo. Mlajši fantje so v silovitem razvoju, rastejo ... športno treniranje  je občutljivo »delo«, paziti moraš, da ne pride do poškodb. Tempo in način treniranja je potrebno prilagoditi letom in fizičnemu razvoju igralca. Individualni treningi so zelo pomembni, tudi zato je važna komunikacija med igralci in straši. Vsaka manjša poškodba zahteva, da igralca usmeriš na tiste vaje, ki jih lahko/zmore opravljati in to hkrati zmanjšuje verjetnost poškodb nasploh."

"Človeški vidik je zelo pomemben: gre za razvoj osebnosti, ne samo nogomet."

 

 

 

Kakšna se vam zdi športna infrastruktura za nogomet na Ravnah?

"Jo moram še izkusiti. Gleda na besede, se izboljšuje. Park se ureja, umetna trava, veliko smo na stadionu. Mislim, da bomo imeli pogoje, ki bodo omogočali kvalitetno delo."

 

Kako vidite nogomet na Koroškem oz. kako ocenjujete njegov razvoj, dosežke ...

"Na splošno se pojavljajo valovi. Korotan, Dravograd, sedaj Fužinar ... Klubi rastejo, malenkost padejo, stagnirajo, se spet postavljajo na noge. Nasploh so seveda nogometni klubi na Koroškem veliko napredovali, vsak klub vlaga po svojih močeh, kar seveda ni enostavno. Menim, da klubi delujejo na realnih osnovah. Spoštujem vsakega, ki vstopi v to delo in ki vodi klube. Sem zadovoljen in vesel za vsakega, ki mu uspeva.

 Je pa trenutno Fužinar največji vlečni konj, ostali mu sledijo. Močnejši klub kot imaš, lažje slediš, da dosežeš ali presežeš. Stagnacije nikomur ne koristijo. Več kot je kvalitetnih kadrov in mladincev, večjo korist bodo imeli tudi ostali klubi. Tako so se recimo v preteklosti vsi koroški klubi napajali s talenti iz Dravograda in Korotana."