Jasmina Detela
26.6.2020

(INTERVJU) Maja Kastratovik: "Ko igram klavir, vse izgine"

(INTERVJU) Maja Kastratovik: "Ko igram klavir, vse izgine"
Aleš Uršej Maja Kastratovik: ”Ni mi žal, da sem se odločila za Slovenj Gradec, mislim, da nikjer drugje ne bi bila tako srečna.”
 
Koroška

V Makedoniji rojena pianistka je zelo srčna, rada se pošali, a je tudi zelo stroga do sebe. Da bo pianistka, se je odločila že v zgodnji mladosti. Bernekerja nagrada ji je v čast in veselje, čeprav nagrade niso njen cilj.

Zgovorna, srčna, izjemno delovna, predana glasbi in svojim učencem. To je le nekaj lastnosti v Skopju rojene pianistke Maje Kastratovik, ki v Slovenj Gradcu živi in ustvarja že skoraj dve desetletji. Njeni dnevi so prežeti z adrenalinom, ki ji ga prinašajo obveznosti, povezane s poučevanjem učencev v obeh glasbenih šolah, tekmovanja in nastopi ter strogost do sebe. Odraščala je v družini, kjer glasba ni bila v ospredju, saj sta se starša ukvarjala z gradbeništvom. Zato je še toliko bolj neobičajna odločitev, ki jo je sprejela pri osmih letih, da bo pianistka, da bosta to njeno življenje in poklic. Nekega dne je šla v tamkajšnji glasbeni šolski center in se enostavno vpisala v glasbeno pripravnico. Za svoje delo je prejela številne nagrade, letos tudi najvišje priznanje s področja kulture v slovenjgraški občini.

Za posebne dosežke ste prejeli najvišje priznanje na področju kulture v mestni občini Slovenj Gradec. Kaj vam pomeni Bernekerjeva nagrada?

"Iskreno - veliko, ta nagrada mi je v čast in veselje. Vendar nagrade nikoli niso bile moj cilj. Seveda pa, če na poti uresničevanja pomembnih ciljev dobim kakšno priznanje, je to vsekakor tehten razlog za veselje, saj je dokaz, da sem ravnala pravilno."

Je igranje klavirja vaša izbira že iz otroštva? Kdo vas je zanj navdušil?

"Živeli smo blizu glasbenega šolskega centra v Skopju. Nekega dne sem šla mimo in se vpisala. Zveni nekoliko nenavadno, a tako je bilo. Začutila sem željo po igranju klavirja in mislim, da vsak, ki ima željo, najde pot. Na glasbeni poti sem imela srečo, da so me učili in spremljali izvrstni pedagogi, kot so Sladjana Jovanović, Sijavuš Gadžijev, Ljudmila Vladimirovna Rošina, Boris Romanov ... Starša nista bila glasbenika, ampak gradbenika. Ko sta izvedela za mojo željo, sta mi nesebično pomagala pri umetniški nadgradnji. Bila sta zelo požrtvovalna. Ko sem šolanje nadaljevala na specialni srednji glasbeni šoli v Moskvi, je moja mama dala v službi odpoved, šla z menoj in skrbela, da v 12-milijonskem mestu kot 15-letna deklica ne bi zatavala … Izjemno sem jima hvaležna za vse, kar sta mi dala. Če se ne bi odločila za glasbeno pot, bi bila verjetno humanitarna delavka v deželah tretjega sveta, a nikoli ne veš, kaj vse ti (še) lahko življenje prinese."

Ko mi starši zaupajo učenca, imam veliko odgovornost, da to iskrico in željo po igranju instrumenta obogatim z dodatnim znanjem

Ste se tudi v Makedoniji ukvarjali s poučevanjem klavirja?

"Po končanem konservatoriju v Moskvi sem se zaposlila kot profesorica klavirja na DMBUC (glasbeno-baletni šolski center) Ilija Nikolovski Luj v Skopju. Kljub temu da sem takrat veliko koncertirala, sem bila učencem zelo predana. Sodelovali so na številnih tekmovanjih, lokalnih in mednarodnih, in osvojili kopico nagrad. Intenzivno sem nabirala izkušnje in znanja, kot pedagoginja in glasbenica … Bila sem radovedna in še vedno sem."

image
Nika Hölcl Praper Maja Kastratovik: ”Največkrat vadim v slovenjgraški glasbeni šoli, kjer so res odlični pogoji za delo.”

V Slovenj Gradcu živite od leta 2001. Kaj vas je pripeljalo v Slovenijo?

"Radovednost in hrabrost. Če povem zelo na kratko: povabil me je profesor Gadžijev. Na izbiro sem imela več slovenskih mest, a najbolj mi je dišal Slovenj Gradec. Ni mi žal, mislim, da nikjer drugje ne bi bila tako srečna."

Poučujete na slovenjgraški in konjiški glasbeni šoli, kjer z učenci dosegate vidne uspehe. Kako prepoznate obetavnega začetnika v razredu in v čem je skrivnost uspeha?

"Kot pedagoginja se trudim, da sem maksimalno odgovorna in predana svojemu delu z učenci. Zelo rada delam z nadarjenimi otroki. Talent predvsem pomeni hitrost dojemanja, a uspeh je širok pojem. To je občutljiv proces in zame vedno navdihujoč. In mislim, da se prav v tem neprestanem učenju in želji po nadgradnji nahaja skrivnost uspeha."

Nastop in stik z občinstvom sta posebna, z ničemer se ju ne da primerjati

Kako otroke in mladino v tej dobi digitalizacije motivirate za učenje instrumentov? Je veliko interesa za igranje klavirja?

"Za igranje klavirja je vedno bil in je velik interes. Staršem vedno pohvalim male junake, ki tudi v tej dobi digitalizacije z veliko vnemo in voljo vadijo klavir. Nastop in stik z občinstvom sta res posebna, z ničemer se ju ne da primerjati. Ko otroci to začutijo, se lažje odločijo, koliko časa bodo namenili vajam na instrumentu. Zanimivo je, da so v času pandemije vsi komaj čakali na vrnitev v glasbeno šolo. Čeprav moram priznati, da so se sijajno znašli tudi pri pouku na daljavo (online)."

V mladih letih ste bili do sebe zelo strogi, zadovoljili ste se le z najboljšimi ocenami. Se je z leti to spremenilo?

"Žal se ni, do sebe sem še vedno zelo zahtevna. Na koncerte in druge dogodke se maksimalno pripravim. V šoli se mi včasih zgodi, da mi ocene mojih učencev pomenijo več kot njim … Čeprav tudi že opazim, da ta strogost do sebe ni vedno na mestu, veliko energije porabim zanjo, nisem pa zaradi nje drugačna."

Prenašate svoje bogato glasbeno znanje tudi na hčerko Amadeo ali ji to področje ni blizu?

"Amadeo sem šest let učila igrati klavir. Končala je nižjo glasbeno šolo. Je zelo nadarjena in ima odličen posluh, pisala je tudi že svoje skladbe … A blizu ji je tudi igralstvo, moj mož Aleksandar Čaminski je režiser in igralec, verjetno ima talent tudi po njem. Vsekakor upam, da ji bo pridobljeno znanje pomagalo v poklicu, ki ga bo izbrala."

Sodelujete tudi z domačimi zbori, nastopate kot solistka in v različnih komornih zasedbah. Kako vam uspeva usklajevati vse obveznosti?

"Moram priznati, da bi bilo brez podpore družine vse to nemogoče izvesti. Poučevanje v glasbeni šoli, dodatne vaje in priprave na koncerte pa nastopi ... res je vsega veliko. Ampak brez tega adrenalina ne znam živeti, si pa za vsak slučaj še popestrim življenje s kakšno dodatno obveznostjo (smeh)."

image
Osebni Arhiv Maja Kastratovik 

Letošnje leto je razglašeno za Wolfovo, pri čemer prav tako aktivno sodelujete.

"Wolfovo leto smo začeli zelo aktivno - s promocijo poštne znamke, zazveneli so njegovi samospevi … Potem slavnostna akademija in nastop dveh zborov: Carinthia Cantat in Hugo Wolf iz Maribora. Nato so marca, prav na rojstni dan Huga Wolfa, uvedli karanteno. Številni dogodki so bili prestavljeni. Med drugimi tudi moj koncert s tenoristom iz Wuhana. In vendar se spet vrti … Prvi dogodek po koncu epidemije bo 27. junija v Rotenturnu, kjer bo zazvenela glasba Huga Wolfa in Ludwiga van Beethovna. Koncert bo v organizaciji Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec in slovenjgraške mestne občine. Zelo sem srečna, da bom po dolgem času spet na odru."

V neprestanem učenju in želji po nadgradnji se nahaja skrivnost uspeha

Vedno, kadar vas srečam, izžarevate pozitivno energijo. Od kod jo črpate, kaj vas osrečuje?

"Mislim, da je vroča čokolada kriva za vso to pozitivno energijo. In da sem mama čudovite hčerke Amadee, da lahko čutim, vidim, doživim vse te božanske barve tonov, narave, lepote sveta, stike z ljudmi, obiske koncertov, druženje z učenci, prijatelji … Da znam ceniti vsak trenutek, ki mi je dan na tem čudovitem planetu."

Kaj najraje igrate na klavirju, katero glasbo?

"Glasbo obdobja romantizma … Chopina. Moj najljubši skladatelj je Schumann. Ampak repertoar slehernega koncerta je zgodba zase. To leto je posebej namenjeno Wolfu in Beethovnu, resnično uživam v izvajanju njunih skladb. Največkrat vadim v slovenjgraški glasbeni šoli, kjer so res odlični pogoji za delo, igram tudi doma, a manj, saj živim v bloku. Ko začnem, ko z rokami zdrsnem čez tipke, se prepustim skladbi, vse drugo izgine​."

Vsako poletje preživite v rodni Makedoniji. Kako bo letos glede na korono, že načrtujete dopust in kje?

"Ja, korona še vedno traja. V glasbi je to znak, ki podaljša noto, ko se zaključi, se zgodi nov vdih in z novimi močmi gremo naprej. Slovenija je čudovita, pravljična dežela. Vesela sem, da bomo po dolgih letih prvič celo poletje v Sloveniji. Najljubši mi je Piran, je prvi na seznamu in že rezerviran za letošnji oddih. Koroško obožujem in z veseljem se prepustim vsem kotičkom, od sprehodov na Homec, Kope, Rahtel... Posebej se veselim ljubljanskega poletnega festivala, ki ga bom zdaj končno lahko obiskala. Kot kaže, nekaj pozitivnega v tem obdobju korone vendarle bo..."

Ambasadorka Slovenj Gradca v Sloveniji in na tujem
Pianistka in vrhunska glasbena pedagoginja Maja Kastratovik se je rodila v Skopju, kjer je tudi obiskovala nižjo glasbeno šolo. Šolanje je nadaljevala na srednji specialni glasbeni šoli v Moskvi, študirala pa na moskovskem konservatoriju Peter Iljič Čajkovski. Magistrirala je na Fakulteti glasbenih umetnosti v Skopju. Med letoma 1996 in 2001 je bila zaposlena kot profesorica klavirja v Skopju, od leta 2001 pa v Glasbeni šoli Slovenj Gradec, zadnja leta klavir poučuje tudi v Slovenskih Konjicah. V Slovenj Gradcu med drugim nastopa na številnih koncertih v organizaciji Društva Hugo Wolf, glasbene šole in kulturnega doma, s številnimi vrhunsko izvedenimi nastopi in interpretacijami glasbenih umetniških del v slovenjgraški občini pušča neizbrisen pečat na področju kulturnega ustvarjanja. Je ena tistih članic slovenjgraškega Društva Hugo Wolf, ki s svojo strokovno avtoriteto pripomorejo k ugledu društva in pomembno sooblikujejo njegov program. Neprecenljivi so njeni stiki z vrhunskimi glasbenimi izvajalci doma in v tujini, s posebno navdušenostjo pa izvrstna pianistka nastopa kot glasbena ambasadorka Slovenj Gradca v Sloveniji in na tujem.