Urška Polanc
24.1.2019

(INTERVJU) Franjo Golob: Korošci bi morali zapreti cesto v Ljubljani

(INTERVJU) Franjo Golob: Korošci bi morali zapreti cesto v Ljubljani
Urška POLANC Franjo Golob meni, da aktivnosti za cestno omrežje iz Koroške do avtoceste pri Celju potekajo s figo v žepu.
Aktualno

O tretji razvojni osi, črpanju evropskih sredstev in poplavah smo se pogovarjali z županom Vuzenice in državnim svetnikom.

Kako kot državni svetnik komentirate neustavnost volilnih okrajev in enot, jih je mogoče spremeniti?

"Želim si, da bi poleg županskih volitev, tudi pri volitvah na državnem nivoju, prišlo do večinskega sistema. V koroški regiji bi mogoče izgubili, a verjamem, da bi bili ljudje, ki se ne skrivajo za politično pripadnostjo, še bolj izvoljivi tudi v našem delu. Okraji morajo biti približno enaki. Nekdo lahko doseže tisoč glasov in pride v parlament, pri nas pa so na zadnjih državnozborskih volitvah imeli kandidati prek 3000 glasov in niso prišli v parlament. Tu se mora dogoditi sprememba, bojim pa se, da se nekateri bojijo za nadaljnje mandate v parlamentu in bodo ta predlog sprejeli s figo v žepu."

"Obrabljena" že pred izgradnjo, a te dni posebej aktualna in nujno potrebna tretja razvojna os. Tudi druge ceste v regiji so v slabem stanju.

"Sploh sedaj je pravi čas, ko se sprejema rebalans proračuna za leto 2019. Pričakujem, da ga bomo obravnavali tudi v državnem svetu. Nikakor se ne bom strinjal, če se bodo sredstva, ki so bila v zadnjih dveh letih namenjena za izboljšanje cestne infrastrukture, zmanjšala. Govorim predvsem o državnih cestah, ki jih že imamo. Pohvaliti je treba prejšnjega ministra Gašperšiča, zagotovili so dovolj sredstev, da se je nekaj dogajalo tudi na koroških cestah. Vzdrževanje teh cest, ki so bile v že zelo slabem stanju, se je izboljšalo. Prizadevanja za tretjo razvojno os v regiji so velika, razočaran sem, da se na trasi Velenje-Slovenj Gradec toliko let ni počelo nič. Nadzor nad aktivnostmi v prejšnjem letu je bil slab. Aktivnosti na tem delu potekajo s figo v žepu. Če bodo prepoznali, da bi sam kot državni svetnik moral delovati v sklopu našega odbora, hoditi na pogajanja, se bom z veseljem vključil. Na sejah sveta koroške regije tretjo razvojno os soglasno podpiramo ne glede na to, da se je slišalo, da naj bi nekateri župani solirali po Ljubljani, da tega ne potrebujemo. Koroška potrebuje ne samo dvopasovno, ampak štiripasovno cesto."

image
Urška Polanc ”Nekdo lahko doseže tisoč glasov in pride v parlament, pri nas pa so na zadnjih državnozborskih volitvah imeli kandidati prek 3000 glasov in niso prišli v parlament.”

Gradnja že letos?

"Glede začetka gradnje sem malo pesimist, a bi rad bil optimist. Ključno bo, ali ima Dars dovolj denarja, da začne graditi, v nasprotnem primeru bo država kot lastnik Darsa morala dati poroštvo. Nato smo že pri fiskalnem pravilu, ali smemo presegati zadolževanje države. Kritično, to povem brez dlake na jeziku, Slovenija se marsikdaj zadolžuje tudi za manj pomembne stvari. Tudi ko gre za kadrovanje. Za tako strateški projekt, kot je tretja razvojna os, pa nimamo posluha. Tukaj se moramo politiki izpostaviti tako na lokalnem kot na državnem nivoju, stopiti korak naprej. V skrajni meji razmišljam o pobudi, da če denarja ni, bi lahko Korošci denar, ki ga sicer v nekaj letih namenijo za vinjete, namenili za gradnjo. Nujni so pritiski. Ne bi želel tukaj še dodatno špekulirati, da bi škodovali našemu gospodarstvu, a Korošci bi morali zapreti kakšno cesto v Ljubljani in tam opozoriti, od kod prihajamo in kako oddaljeni smo od naše prestolnice."

Občinski sveti so na novo formirani. Kako v koroških občinah še izboljšati pogoje, dobiti več evropskih sredstev?

"Glavna tema ob ustanovitvi nove vlade je bila spet pogajanje občin in vlade za povprečnino, največji vir prihodkov v občinski proračun. Moram reči, da je bil viden napredek, Šarec ima kilometrino, razume problematiko financiranja občin, to je naša prednost. Ne razumem pa, zakaj se moramo župani vsako leto pogajati. Država ima namreč zakonske naloge, ki jih mora uresničevati. Torej izplačati denar za naše zavode, naše zaposlene, socialo, kulturo, teh zakonskih nalog je zdaj v občinskih aktih že za dve tretjini, ostane nam le še tretjina denarja, ki ga lahko namenimo za investicije. Slovenija sproža nezadovoljstvo pri črpanju evropskih sredstev, smo na repu vseh evropskih držav. Velik napredek pa je v koroški regiji, saj smo se z RRA dogovorili o sredstvih za razvoj regije, torej sredstvih po razdelilnikih. So pa spet poti, po katerih smeš kandidirati, v konkretnem primeru naša občina Vuzenica, ker smo v prejšnji perspektivi gradili kanalizacijo in čistilno napravo, skupaj s sosednjo občino Muta, sodimo v območje, manjše od 2000 aglomeracij, do teh sredstev preprosto nismo bili upravičeni niti v prejšnji perspektivi, da bi lahko gradili sekundarne vode. Čistilna naprava zdaj deluje, grajena je bila na območje populacije Vuzenica in Muta, z možnostjo priključitve tistih, ki imajo novogradnje. Zdaj do tega denarja v novi finančni perspektivi nismo upravičeni, moramo delati z lastnimi sredstvi, kolikor jih pač imamo, ampak glede na slabo financiranje s strani države do občin po zakonskih nalogah, moramo dajati svoje postavke v proračun. V zadnjih letih imamo največje postavke prav za to, da čim več občanov pripeljemo na čistilno napravo, saj tam nastaja strošek. V novi perspektivi bomo lahko v Vuzenici sredstva črpali samo za izgradnjo dela kolesarske poti iz Vuzenice proti Sv. Vidu, kjer bomo z DRSI obnovili tudi državno cesto ter opremili obrtne cone."

image
Urška Polanc ”Občina je s svojim sklepom občanom ob Dravi omogočila in prispevala 50 odstotkov sredstev, da so si lahko zavarovali imetje in zgradili protipoplavne zidove.”

Kako ste se v občini pobrali po katastrofalni poplavi leta 2012. Takšen scenarij vam je ponovno grozil lani.

"Občina je s svojim sklepom občanom ob Dravi omogočila in prispevala 50 odstotkov sredstev, da so si lahko zavarovali imetje in zgradili protipoplavne zidove. To pa ne zadošča. Leta 2012 smo doživeli bridko izkušnjo, ko je poplavilo precej stanovanjskih hiš, lani novembra nam je grozila ista zgodba. Leta 2012 smo se veliko naučili, zato smo preventivno protipoplavne vreče začeli polniti že v zgodnjih jutranjih urah. Nato se je vse skupaj umirilo. S tem, ko so takrat poplavljeno območje razglasili kot poplavno območje, so razvrednotili lastnino prebivalcev, ki imajo tam zemljišča. Vztrajam in trdno sem prepričan, da je za del škode, ki je nastala v naši občini in vzdolž reke Drave, krivo gospodarstvo sosednje Republike Avstrije - Verbund. Neuradno sem izvedel, zato imam tudi vprašanje za ministrstvi za obrambo in finance, ali drži, da dobi država od Avstrije nadomestilo po nastali škodi. Če je to res, morajo biti ta sredstva namenjena izključno za ljudi, ki so bili oškodovani, in za preprečitev ponovitve stanja iz leta 2012."