Boris Jaušovec
14.3.2019

Inovativne zamisli avstrijskega notranjega ministra

Inovativne zamisli avstrijskega notranjega ministra
EPA Avstrija za migrante že dolgo ni več obljubljena dežela.
Svet

Notranji minister Herbert Kickl dela azilno zakonodajo v Avstriji vse strožjo, sedaj predlaga varnostni pripor za potencialno nevarne migrante.

Avstrijsko javnost že nekaj časa hudo vznemirja predlog notranjega ministra iz vrst skrajno desničarske svobodnjaške stranke (FPÖ), ki je manjša partnerica v vladi kanclerja Sebastiana Kurza iz Ljudske stranke (ÖVP), Herberta Kickla o precej inovativni zaostritvi azilne zakonodaje pri severnih sosedih.
Migrante brez možnosti za azil bi izgnali takoj
Kickl že nekaj časa napoveduje, da bo skušal skozi avstrijski parlament spraviti tako imenovani institut varnostnega pripora za migrante, ki bi lahko predstavljali potencialno nevarnost za okolje oziroma za državo. Z začetkom marca mu je že uspelo preimenovati dosedanje begunske centre v Traiskirchnu in Thalhamu iz Sprejemnih centrov v Centre za izgon oziroma, dobesedno, za odpotovanje. V njih je novo tudi to, da morajo tam nastanjeni biti prisotni vsako noč med 22. in 6. uro. Ves čas pa minister, ki je lani junija na meji pri Šentilju pompozno predstavil protibegunsko vajo na novo ustanovljene mejne varnostne enote za hitro posredovanje Puma, tudi premleva, kako bi drastično zmanjšal čas azilnega postopka, pri čemer naj bi migrante, ki "nimajo nobenih možnosti za azil", izgnali tako rekoč takoj.
image
Reuters Svobodnjaka Herbert Kickl in vicekancler Heinz-Christian Strache pred novinarji na Dunaju razlagata predloge strožje azilne zakonodaje.

Iskanje dvotretjinske večine

Sodnik bi po predlogu Kickla varnostni pripor lahko odobril vsaj za dva meseca in to na podlagi izvedenskega psihiatričnega mnenja. Pripor bi lahko trajal tudi ves čas azilnega postopka in bi se smel še podaljšati, če ne bi mogli osumljenega bodočega zločinca "odpotovati" v državo izvora. V 180-članskem zveznem parlamentu bi bila sicer za tak zakon potrebna dvotretjinska večina, ki je Kickl še nima. Vladajoča koalicija namreč premore skupaj le 112 glasov od nujnih 120. Toda presenetljivo se iz vrst socialdemokratov (SPÖ) slišijo glasovi, da bi kdo iz njihovih vrst lahko podprl tak predlog. Med vidnejšimi je Hans Peter Doskozil, ki je pred tednom postal deželni glavar Gradiščanske in je predlog Kickla pozdravil. Vendar pa je - značilno za levičarja, ki se boji rasističnih obtožb - dodal, da bi seveda bilo treba omogočiti, da se v varnostni pripor strpa tudi potencialno nevarne avstrijske državljane.

Kot nam je razložil novinar dunajskega političnega tednika Profil Otmar Lahodynsky, mora predlog vlada šele spraviti v dokončno obliko. Zato pričakuje, da bo parlament o novem zakonu odločal šele aprila. "Medtem pa v SPÖ še razmišljajo, kako bi se do predloga opredelili. Na nedavnem vrhu stranke je sicer Doskozil moral poslušati veliko kritik na svoj račun." Hude kritike so se vsule tudi na samega notranjega ministra Kickla. Celo kolege v vladi, denimo pravosodnega ministra Josefa Moserja iz ÖVP, je Kickl zmotil že januarja, ko je dejal, da "mora pravo slediti politiki in ne da politika sledi pravu". Že tedaj je namreč najavljal spremembe azilne zakonodaje na strožje. Pri tem mu je bila v napoto Evropska konvencija o človekovih pravicah. Moser je Kickla tedaj spomnil, da je "v pravni državi pravo na najvišjem mestu". Zvezni avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen pa je tvitnil, da je omenjena konvencija v državi "že 59 let v ustavnem rangu in kdor jo spodkopava, ruši temeljni dogovor Druge republike".

Odpotovanje v nedemokracijo
Celovški odvetnik Rudi Vouk nam je takole komentiral Kicklov predlog: "Debata oziroma zahteva po uvedbi varnostnega pripora v Avstriji je nevarna. Pomeni, da bi lahko nekoga zaprli zgolj na podlagi domneve, da gre za morebitnega, potencialnega kriminalca. Zato smo v avstrijski odvetniški zbornici, pa v sodniškem zastopstvu in pri zastopstvu sodnih izvedencev, kjer so zraven psihiatri, soglasno proti uvedbi varnostnega pripora. Seveda nam ni dano predvidevati, kaj neki bo kdorkoli v prihodnosti storil ali zagrešil. Varnostni pripor odpira pot do zlorab oblasti. Neka oblast bi lahko začela zapirati njej neljube ljudi pod obtožbo česar koli: sovražnega delovanja, izdaje, spremembe oblasti. To je onstran vsake pravne države in vodi v nedemokratično, totalitarno družbo."

Zločin v Dornbirnu

Treba je vedeti, je dodal Lahodynsky, da je Kickla k spornemu predlogu - zanimivo, tik pred evropskimi volitvami - navedla tragična zgodba izpred nekaj tednov v Dornbirnu na Predarlskem, v najbolj zahodni avstrijski zvezni deželi ob meji s Švico: "Tam je 34-letni turški državljan kurdskega rodu, ki pa je bil rojen in je odraščal v Avstriji, v okrajnem glavarstvu v začetku februarja do smrti zabodel 49-letnega avstrijskega uradnika Andreasa A. 34-letnika so zavoljo številnih kriminalnih deliktov iz Avstrije izgnali že leta 2010. V začetku letošnjega leta se je možakar s pomočjo tihotapcev ljudi vrnil v Avstrijo in že januarja tudi zaprosil za azil. Uradnika, h kateremu naj bi bil šel po denarno podporo, ki jo dobijo tisti, ki so v azilnem postopku, pa je ubil iz maščevanja. Andreas A. je bil leta 2009 namreč policist, ki je sprožil postopek za njegov izgon." V SPÖ sedaj čakajo na detajlno razjasnitev tega zločina, čeprav je jasno, da v Dornbirnu ni šlo za tipično migrantsko zgodbo in da z nožem ni obračunaval begunec s kakšnih vojnih območij, pač pa človek, ki se je socializiral v Avstriji.