Jasmina Detela
16.7.2019

Hmelj v Mislinjski dolini: Prepoved uporabe pesticidov ni rešitev

Hmelj v Mislinjski dolini: Prepoved uporabe pesticidov ni rešitev
Andrej Petelinšek Hmeljišča - nenehno kamen spotike in tema debat v Mislinjski dolini.
 
Aktualno

Trenja zaradi hmeljišč ostajajo, hmeljarji občine o škropljenju ne obveščajo zaradi peščice posameznikov, ki o njihovem kmetovanju širijo laži.

V Slovenj Gradcu so še vedno trenja med predstavniki civilne iniciative za varovanje okolja in zdravja občanov (Civoz) in hmeljarji Mislinjske doline, ki, kot je nedavno povedal slovenjgraški župan Tilen Klugler, ne upoštevajo občinske pobude oziroma dogovora o obveščanju širše javnosti o škropljenju.

Hmeljarji: Pri delu nas pustite pri miru

"Zaprosili smo jih ustno in pisno, če nam lahko pravočasno - vsaj 24 ur pred škropljenjem - posredujejo napoved škropljenja, ljudje pa se lahko potem sami odločajo, ali se bodo v tistem času zadrževali v bližini hmeljišč ali ne in kako bodo zaščitili svoja zemljišča. Vendar tega ne počnejo, izpostavili so zaskrbljenost, da bi bilo videti, kot da vsak teden škropijo, saj je hmeljišč oziroma hmeljarjev več, ne škropijo pa vsi hkrati, poleg tega se bojijo negativne publicitete," pojasnjuje župan. Se pa držijo določil pravilnika o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev.

Monitoring zraka, zemlje in pridelkov bodo izvedli predvidoma v začetku avgusta

Zakaj obveščanje širše javnosti ni steklo, smo vprašali tudi hmeljarje. Hmeljarka Andreja Hace pojasnjuje: "Obljubili smo, da bomo obveščali po zakonu, kot to že počnemo, in tiste posameznike, ki to želijo. Kljub temu da smo prosili javnost preko družbenih omrežjih in nekaterih drugih medijev, naj nam sporočijo, ali želijo prejemati obvestilo, se po mojih podatkih ni javil nihče. Hodimo pa nekateri hmeljarji k sosedom in jih sprašujemo, ali želijo, da jih pred škropljenjem obvestimo, pa večina pravi, da ni potrebno." Občine ne obveščajo predvsem zaradi peščice posameznikov, ki o njihovem načinu kmetovanja ter o hmeljarjih in njihovih družinah "širijo laži, namerno strašijo ljudi ter jim kratijo pravico do nemotenega kmetovanja z uničevanjem pridelka, nedovoljenim snemanjem, slikanjem ipd. Veseli smo, da so nekateri ljudje kljub temu pripravljeni resnico preveriti pri nas ali stroki. Tisti pa, ki želijo hmeljarje prikazati kot zlo Mislinjske doline, medtem ko sami škropijo svoje vrtove in okolico hiš, za nami pa tekajo kot paparaci, s svojimi dejanji vse skupaj samo poslabšujejo. Ljudi prosimo, naj nas pri delu pustijo pri miru.

image
Andrej Petelinšek

Izvedli bi tudi biomonitoring

Občina je razmišljala tudi o sprejetju odloka, s katerim bi hmeljarje zavezali, da so jih dolžni obveščati o škropljenju, vendar tega ne bodo storili, dokler ne bodo imeli trdne pravne podlage. Ena od osnov za njegov morebitni sprejem bodo rezultati monitoringa. Z njegovo izvedbo se strinjata obe strani. Monitoring zraka, zemlje in pridelkov bodo izvedli predvidoma v začetku avgusta. Koordinator aktivnosti je Nacionalni inštitut za javno zdravje, meritve oziroma monitoring tal, pridelkov in zraka pa bo izvedel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano. V letošnjem občinskem proračunu imajo za monitoringe rezerviranih okoli 20 tisoč evrov. Letos naj bi začeli tudi z biomonitoringom, ki ga je predlagal Civoz. Gre za program merjenja sprememb v organizmih, ki lahko nastanejo zaradi morebitne dolgotrajne izpostavljenosti kemikalijam.

Civoz je spisal tudi peticijo za prepoved uporabe pesticidov oziroma fitofarmacevtskih sredstev pri hmeljarski dejavnosti na območju slovenjgraške občine. Nedavno se je na Koroškem mudila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, ​ki meni, da to ni rešitev za nastalo situacijo: "Prepoved uporabe teh sredstev seveda pomeni prepoved hmeljarstva in še prepoved kakšne druge panoge." Pot reševanja konflikta mora biti drugačna, obe strani morata sesti za skupno mizo. Ministrstvo lahko pri dialogu pomaga, da najdejo kompromisno rešitev.

Po njenem mnenju so bila v preteklosti storjena nepremišljena dejanja in so bila hmeljišča umeščena preblizu stanovanjskih naselij. Treba je pogledati, kaj se da storiti znotraj prostorskih načrtov in pridelovalna območja umestiti dovolj stran od naselij ter predvsem šol in vrtcev, da med prebivalstvom in pridelovalci hmelja v prihodnje ne bo konfliktov. Hitre rešitev tu ni pričakovati, še dodaja ministrica.