Sergej Hvala
15.4.2019

Grozljivka, ki se jo splača videti

Grozljivka, ki se jo splača videti
Stop

Rad imam filme z jasno izraženo krovno idejo, ki venomer pronica skozi konkretnosti; s tem ustvarjalci pokažejo, da vedo, kam gredo in kam bi radi popeljali gledalce.

Bržda mi je bil prav zato Mi (Us) tako všeč. Johnathan Peele, z lovorom in cekinom ovenčani režiser trilerja Zbeži (Get Out), kariero nadaljuje z novo srhljivko, v kateri se temnopolte družine lotijo njihovi dvojniki. Mati (Lupita Nyong'o), oče (Winston Duke) in dvoje otrok postanejo ujetniki lastnega doma, ko se jim na dovozu na lepem narišejo, hja – oni sami, le da v zamaskirani in precej pokvečeni obliki. Opraviti z njimi se izkaže za nadvse problematično, saj so telesno bolj sposobni in težko ranljivi, predvsem pa razmišljajo enako kot naši ogroženi junaki. Nameni doppelgängerjev niso prav nič nežni, kar med drugim pokažejo z vihtenjem velikih zlatih škarij, orodja, s katerim nekaj prerežemo, iz celote naredimo dvojino ali ločimo staro od novega.

Film dobro deluje predvsem na mikro- in makroidejni ravni, ima pa zaradi raztegovanja podstati nekaj težav z izvedbo, ki jih ožje zasnovani Zbeži ni imel. V širši sliki kakopak govori o tem, da nevarnost ne prihaja vedno od tujcev, ki jih imamo avtomatično za barabe, temveč se lahko agresor taji v nas samih. To je dobro svarilo tako za postteroristične ZDA kot za Slovenijo, kjer diaboliziramo migrante, pri tem pa spregledamo svoj alkoholizem, samomorilnost, čefurofobijo, nenačitanost in druge gradnike tako imenovanega slovenstva, ki nam niso v ponos. Zanimivo je tudi, da gredo črni dvojniki nad dobro situirane temnopolte, ki prijateljujejo z belci in se ne počutijo prav nič izvzete ter šikanirane; lahko bi rekli, da jih obišče slaba vest devetindevetdesetih odstotkov.

Škoda, da film pri tvorbi konkretnih dogodkov nekajkrat useka mimo, ko zgolj zaviješ z očmi in si rečeš, tjah, pač grozljivka, kjer liki naredijo največjo neumnost le zato, da lahko gre scenarij naprej. A skupaj so Mi soliden žanrski predstavnik, ki po zaslugi družbenokritičnih temeljev preseže to omejitev in bo po vsej verjetnosti obveljal za zgled ter klasiko.

Ocena: 4,5

Ocena je bila objavljena v reviji STOP.