Miha Dajčman
9.10.2019

(AVDIO) Grema na kafe s Timom Gumilarjem: Dokazujemo, da je Maribor "ftrgan"

(AVDIO) Grema na kafe s Timom Gumilarjem: Dokazujemo, da je Maribor "ftrgan"
Igor Napast Tim Gumilar, diplomirani fizioterapevt: ”Klub mariborskih študentov
ni le popivanje in zabava.”
Aktualno

Tim Gumilar je predsednik Kluba mariborskih študentov, fizioterapevt in podjetnik.

Pred dvema letoma so člani Kluba mariborskih študentov v Vetrinjski ulici, kjer se od časa do časa pojavi prazna vitrina, sveže vsebine pa se le redko obdržijo, odprli Pisarno, kavarno in coworking prostor. Dvakrat na teden je tam posebno živahno, ob torkih Društvo KMŠ organizira predavanja in izobraževalne dogodke, ob petkih akustične koncerte. Vsak dan so tam aktivisti Kluba mariborskih študentov, ki je bil v preteklosti večkrat povezan z nepravilnostmi v študentski politiki, zadnje generacije pa so se od tega želele distancirati. Še do konca leta bo društvo vodil Tim Gumilar, diplomirani fizioterapevt. Z njim smo se srečali v Pisarni, kjer se s člani kluba pripravlja na novembrsko Ftrgatev. Pil je ameriško kavo.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na povezavi TUKAJ.

Iz Pisarne dobro vidite, kaj se dogaja v mestu. Koliko se mimo sprehodi turistov, kako so vaš prostor sprejeli Mariborčani?

"Na začetku je bilo zelo zanimivo, ker je bilo nekaj novega. Pisarna je kombinacija kavarne in coworking prostora, v Mariboru smo bili prvi s tem, v tujini pa je to že vpeljan sistem. Na začetku so mimoidoči kukali v prostor, kako ljudje delajo za računalniki, ni jim bilo jasno, kaj se gremo. To daje inspiracijo, da delamo nekaj drugega. Hkrati pa je ljudi težko prepričati, da pridejo sem, da odprejo vrata in zaživijo ta ritem. Za vsako stvar, kjer prebijaš led, je treba vložiti trud, postopoma pa se ta začne vračati."

image
Igor Napast

Klub mariborskih študentov je bil znan po sloganu Čuj, ti, v Mariboru si, zdaj uporabljate slogan Pune ftrgano. Kaj pomeni biti ftrgan?

"Čuj, ti, v Mariboru si je slogan, ki je še vedno v nas, še vedno smo srčni Mariborčani in se zavedamo, da delamo za lokalno skupnost in da nam ta nekaj daje. Na eni točki smo začeli spreminjati temelje KMŠ-ja. Predtem je bil pod tem imenom prepoznaven predvsem nočni klub, ljudje niso vedeli, da obstaja tudi istoimenska organizacija, ki dela druge stvari. Mogoče je danes malo drugače. Pred štirimi leti smo imeli vizijo, kaj želimo, da je Društvo KMŠ. Proaktivno smo začeli spreminjati stvari. Delamo 80 projektov letno, imamo Ftrgatev in Pisarno. To je posledica tega, da so ljudje šli čez same sebe, si upali presegati meje, ki so bile zastavljene, in to za nas pomeni biti ftrgan. Da si upaš iti iz cone udobja, greš iz okvirja, ki v današnji kulturi pomeni normalno. Da nekaj poskusiš, tudi če veš, da ti morda ne bo uspelo. To bi radi sporočali mladim, študentom - da morajo biti proaktivni, da morajo biti tisti, ki na dobro spreminjajo sebe in s tem tudi druge."

Osmega novembra v dvorani UŠC organizirate Ftrgatev, nastopili bodo Vlado Kreslin, S.A.R.S. in Mi2. Dogodek je "ftrgan" tudi zaradi športnega vidika, ne zgolj zabave. Dve leti ste sredi jeseni pred UŠC bordali, lani se je pri Štuku skejtalo, tudi letos bo tako ...

"Sedeli smo za mizo in želeli smo si dogodek, po katerem bomo prepoznavni. Vprašali smo se, kaj nas povezuje, kaj ima v Mariboru tradicijo. In to je vino. Trgatev nam je blizu, še enega martinovanja ne moremo delati, zato smo se odločili za Ftrgatev. Radi rečemo, da se ga gremo ftrgat.

Spraševali smo se tudi, kaj bo dogodek naredilo nekaj več kot le koncert. Obstaja neka subkultura v Mariboru, ki nima dovolj pozornosti, med njimi so adrenalinski športniki, skejterji, borderji, kdorkoli ... Za njih je premalo dogodkov. Vemo, da je problem tudi finančni okvir, ampak ravno mi moramo biti organizacija, ki takšne priložnosti da."

image
Igor Napast

V preteklosti je bilo s študentsko politiko in KMŠ-jem povezanih veliko nepravilnosti, goljufij. Kako se soočate s tem, v kolikšni meri je preteklost ovira, da se mladi ne vključijo v mladinske organizacije?

"Ko sem pred šestimi leti vstopil v društvo, je bil neki prehod, saj je predsednica pred mano sanirala vse težave, ki so nastale pred njo. Po njeni zaslugi je bilo društvo ob mojem prevzemu v dobrem stanju. Tudi sam sem imel v sebi ukoreninjene negativne misli zaradi govoric o klubu pa zaradi močne povezave z nočnim klubom in enačenjem s popivanjem, žuranjem in ne toliko s soustvarjanjem študentskega življenja. Je pa to bila močna motivacija, da stvari spremenimo, da spremenimo miselnost, da smo tukaj, da spremenimo življenje študentov in dijakov na boljše. Pri organizaciji projektov se zdaj vedno vprašamo, kaj je problem, ki ga s projektom rešujemo."

Tukaj razvijaš tudi svojo poslovno idejo. Kot fizioterapevt si se posvetil "varovanju hrbtenic" ljudi, kot pravi tvoj slogan.

"'We got your back' in 'Why should you move? Because you can' sta slogana. Zakaj? Ker sem sam imel težave s hrbtenico in sem te težave moral rešiti. Tekom tega procesa sem se učil, ugotavljal različne pristope, postalo mi je poslanstvo. Želim pomagati drugim in imam strokovno znanje. Zdi se mi, da se v fizioterapiji in med ljudmi, ki gredo k fizioterapevtu, prevečkrat poudarja, da greš reševat probleme, ko jih imaš. Fizioterapevti pa ne delijo dovolj znanja na laični način, da si lahko ljudje pomagajo preventivno. To vrzel želim zapolniti."

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na povezavi TUKAJ.

Po mariborskih podjetjih imaš seminarje o preventivnih ukrepih za zdravje hrbtenice. Kaj ugotavljaš? Podjetja vlagajo v zdravje delavcev? Delavci vedo, kaj narediti, da težav s hrbtenico ne bi imeli?

"Vidim, da ljudi to zanima. Zavedajo se, da imajo težavo, ne vedo pa, kako se tega lotiti. Prezaposleni smo, da bi raziskovali o tem. Po drugi stani pa vidim, da vodje podjetij ugotavljajo, da če bodo zaposleni zdravi, bo podjetje zdravo. Zato je naslov seminarja Zdrava hrbtenica je steber podjetja. Ta seminar ni namenjen hitremu izboljšanju stanja, je pa odlična priložnost za dvigovanje zavesti zaposlenih o zavedanju lastnega telesa. Da se zavedajo, v kakšnem položaju sedijo, kako lahko med delovnikom položaj spremenijo ... Ta prvi korak je odločilen za vse naslednje."

"Ftrganost se izkaže v zgodbah, ki nas povežejo"

Pogosto potuješ. Lansko poletje si preživel v ZDA, letos si znanje nabiral v Aziji. Kaj vidiš, ko se vrneš v Maribor? Kaj bi morali tukaj narediti, spremeniti? In kaj Maribor ima, česar drugje ne vidiš?

"Odprtost mišljenja, svoboda, odprtost do drugačnosti. To v Mariboru pogrešam. Všeč mi je, da si v tujini lahko to, kar si. Pa vem, da si vseskozi govorimo, da moramo biti to, kar smo, a tu se velikokrat zalotimo, da razmišljamo o mišljenju drugih. Ko si v tujini, to izgine, ljudje lažje sprejemajo drugačnost. To, kar Maribor ima, pa tega v tujini nisem zaznal, je pripadnost mestu. Ta je močna, čutimo jo, živimo za to. Edino, kar na tej strani manjka, je, da kljub temu, da mesto čutimo, pogosto mislimo, da eden sam ne more spremeniti stvari na boljše. To ni pravilen način razmišljanja. Če bi vsak vsaj nekaj prispeval mestu, se aktivno angažiral, sodeloval pri večjih odločitvah, bi se stvari spremenile na boljše. Pritoževanja pa bi bilo manj."

Je Maribor "ftrgan"?

"Mi se trudimo vsem dokazati, da je ftrgan, in verjamem, da Mariborčani so ftrgani. To vidimo tudi pri športu in drugih zadevah, ko stopimo skupaj in verjamemo v eno stvar. Zdi se mi, da se ftrganost izkaže v zgodbah, ki nas povežejo. Tudi v družbeno odgovornih akcijah. Zavedanje Mariborčanov, da si moramo pomagati, nas dela drugačne od drugih, to nas dela skupnost, tudi zato smo ftrgani."

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete na povezavi TUKAJ.