Vanessa Čokl
7.11.2019

Glasbene kvote ne veljajo več, Adi Smolar: Slovenska glasba izumira

Glasbene kvote ne veljajo več, Adi Smolar: Slovenska glasba izumira
Tomaž Ranc Adi Smolar
Aktualno

Ustavni sodniki so razveljavili del zakona o medijih. Ustavnost zakona, ki predpisuje obvezne deleže predvajanja slovenske glasbe, so presojali na zahtevo državnega sveta, postaje Radio City in drugih.

Najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev. Delež ... mora biti dosežen glede na predvajano glasbo v oddajnem času med 0. in 6. uro, v oddajnem času med 6. in 18. uro in v oddajnem času med 18. in 24. uro. Najmanj 70 odstotkov deleža iz prejšnjega odstavka mora predstavljati glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku, razen ko gre za radijske in televizijske programe, ki v večinskem delu predvajajo instrumentalno glasbo. Najmanj četrtino deleža iz prvega odstavka tega člena mora predstavljati slovenska glasba, prvič predvajana pred največ dvema letoma.

Pristojno ministrstvo upravlja evidenco skladb ... V evidenci obdeluje podatke o naslovu skladbe in njihovem avtorju oziroma izvajalcu ter datumu prvega predvajanja, ki jih pristojnemu ministrstvu priglasijo avtorji oziroma izvajalci. Evidenca je javno dostopna na spletni strani pristojnega ministrstva. Obveznost zagotavljanja deleža glasbe ne velja v času, ko je glede na podatke iz evidence iz prejšnjega odstavka za zagotavljanje deleža glasbe, prvič predvajane pred največ dvema letoma, na voljo manj kot 100 skladb.

image
Andrej Petelinšek Pomembna zmaga glasbenih urednikov na ustavnem sodišču.

Razveljavljeno soglasno

Zgoraj našteto iz zakona o medijih za zasebne radijske postaje poslej ne velja, ti deli členov 86 in 86 a so razveljavljeni! Tako je odločilo ustavno sodišče na pobudo mariborskega Radia City, državnega sveta in še nekaterih. Ker da je to, kar je zdaj razveljavljeno, v opreki s pravili pravne države. Odločilo je soglasno. Sodnica dr. Špelca Mežnar je bila iz odločanja izločena.  

Predlagatelji so izpodbijali ureditev obveznih deležev predvajanja slovenske glasbe in ureditev obvezne hrambe podatkov o programu, kolikor veljata tudi za zasebne radijske postaje. Dokazovali so tudi  nasprotje med vključitvijo (tudi) instrumentalne glasbe v "slovensko glasbo" in tem, da mora biti najmanj 70 odstotkov obveznega deleža v vsakem časovnem pasu "glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku, razen ko gre za radijske in televizijske programe, ki v večinskem delu predvajajo instrumentalno glasbo". Dokazovali so nejasnost pojma "glasba, ki je izključno ali v večinskem delu izvajana v slovenskem jeziku". 

Adi Smolar, glasbenik
Grenko je, da je sploh treba govoriti o kvotah. Kvota je žalostna stvar. To je odraz odnosa politike in zasebnih radijskih postaj do slovenske glasbe. Prednost se daje tujim glasbenikom, ki nato slovenskim zasedajo mesta, kar pomeni, da slovenska glasba dolgoročno izumira. Sam sem proti kvotam, ker me žalosti, da jih sploh potrebujemo. Sami bi morali prepoznati, kako pomembna je za ta prostor slovenska glasba. Ko pride turist, bi bilo prav, da bi slišal slovensko glasbo, ne pa tujih uspešnic, ki jih tako že pozna. V tujini svojo glasbo veliko bolj spoštujejo, na hrvaških in italijanskih radijskih postajah je slišati veliko domače glasbe. V politiki je pač tako: vse za dober biznis, vse za velik denar. Če se vrti več tuje glasbe, potem je potrebno plačati kakšno avtorsko nadomestilo manj. S tem se dela dolgoročna škoda. Sam niti nisem zelo prizadet, saj kariero počasi peljem h koncu, žal mi je za mlade, ki bi si svoje mesto zaslužili. Glasba ni namenjena zgolj poplesovanju, ima lahko tudi vzgojno noto. Tako kot šport, lahko tudi glasba povezuje. Če slovenske po radiu ne bo, potem se bodo mladi glasbeniki usmerili v tuje.

Raay, producent, avtor, menedžer
Da se vrti glasba, ki jo ustvarjamo slovenski ustvarjalci, je vsekakor velika motivacija za vse nas. Toda sam sem vedno strmel k temu, da pesmi ki jih ustvarjam, vrtijo zato, ker so dobre, ker so primerne za radio, ker so všeč ljudem, nikoli pa se nisem zanašal na to, da bo nekdo predpisal, naj se moje pesmi vrtijo. Še naprej bom pri ustvarjanju sledil svoji strasti in strmel k temu, da delam pesmi, ki so všeč meni, ljudem, radiem in da v njih uživajo izvajalci, ki jih izvajajo. Verjamem, da lahko dobra pesem pripomore k vrtenju slovenske glasbe več, kot kvota.

image
Osebni arhiv Aleš Vovk - Raay

Radio City: Razumno!
"Eno stvar je res pomembno razumeti, ko ploskamo razumnosti te razsodbe. Na Radiu City imamo radi slovensko glasbo. Vrteli smo jo pred uvedbo kvot in vrteli jo bomo tudi po razveljavitvi teh spornih zakonskih določil. Upam pa, da je ta razsodba konec tega nerazumnega, nestrokovnega in neučinkovitega predpisovanja, kaj in kako na radiu vrteti," to je odziv odgovornega urednika Radia City Bora Greinerja na odločitev ustavnih sodnikov.  

Iz besedila drugega odstavka 86.a člena zakona o medijih je mogoče sklepati, da morajo zasebne radijske postaje skupno 70 odstotkov predpisanega obveznega deleža (torej skupno štirinajst odstotkov vse predvajane glasbe v vsakem časovnem pasu) zapolniti z glasbo, ki je (vsaj) v večinskem delu izvajana v slovenščini. Ta obveznost pa ne velja za tiste zasebne radijske postaje, ki v večinskem delu predvajajo instrumentalno glasbo. Zanje velja obveznost predvajanja "slovenske glasbe", ne pa tudi "glasbe v slovenskem jeziku" (torej vokalne in vokalno-instrumentalne slovenske glasbe). Po mnenju ustavnega sodišča ni jasno, kako razlagati zakonski pojem radijski programi (zasebnih radijskih postaj), ki v večinskem delu predvajajo instrumentalno glasbo. Kako določiti, za koga velja "odpustek" od predvajanja glasbe v slovenskem jeziku. Besedilo določbe ne nudi opore za izbiro ene od vsaj dveh enako verjetnih razlag: da je te obveznosti prosta vsaka zasebna radijska postaja na posamični dan, ko ta radijska postaja v večinskem delu (več kot petdeset odstotkov vse predvajane glasbe po časovnem kriteriju) predvaja instrumentalno glasbo; oziroma da je te obveznosti prosta vsaka zasebna radijska postaja v nekem od enega dneva daljšem obdobju (to bi bil lahko teden, mesec, leto itd.), ko ta radijska postaja v večinskem delu (več kot petdeset odstotkov vse predvajane glasbe po časovnem kriteriju) predvaja instrumentalno glasbo.

image
Igor Napast

Ministrstvo za kulturo:
"Odločbo ustavnega sodišča bomo temeljito proučili. Odločitev spoštujemo in jo bomo upoštevali pri oblikovanju posodobljenega zakona o medijih. Kot je zapisano v odločbi ustavnega sodišča, za zasebne radijske postaje ne velja prvi odstavek 86. člena in prvi do peti odstavek 86.a člena ZMed. Druge kvote iz Zmed (npr. lastna produkcija) veljajo še naprej, saj ustavno sodišče o tem ni odločalo."

Arijski kriteriji
Dr. Marka Milosavljevića s Fakultete za družbene vede odločba ustavnega sodišča ne preseneča in jo podpira v tem, da so bile te določbe zakona o medijih slabo zapisane in slabo realizirane. "Že pred leti smo opozarjali takratno ministrico Julijano Bizjak Mlakar in državnega sekretarja Peršaka, pa ni zaleglo. O nobenem drobnem tisku niso razmišljali. To je bil kvazi trenutek, ko se je pokazala vsa nestrokovnost takratne ministrice. 19. stoletje in začetek 20. stoletja sta polna skladateljev, ki niso bili slovenski državljani, pa so seveda slovensko glasbeniki. Ali pa tisti, ki so glasbo pisali pred slovensko osamosvojitvijo. Ali naj jih neki upravni organ razglaša zdaj za Slovence? Pegasto dekle Arsena Dedića je ena najlepših slovenskih pesmi! Kaj če ploščo posname Slovenec iz Avstralije ali iz Clevelanda? Pustimo slovenskim glasbenikom, da snemajo v angleškem jeziku, in nasprotno. Kaj bomo imeli arijske kriterije? Kar je odločilo ustavno sodišče, je treba razširiti še na javne medije, to naj se upošteva pri pisanju novega medijskega zakona. Napaka je sistemska in sistemsko jo je treba odpraviti. Tudi soglasnost ustavnih sodnikov kaže, da je bila napaka. Slovenska ustvarjalnost pa naj se spodbuja na druge načine. S podporo mladim glasbenikom, produkciji, koncertom. Naj se uredijo zadeve okrog Sazasa ..."