N.S.
31.1.2019

Garnbretova že tretje leto zapored najboljša, nagradi tudi za Vezonika in Glušičevo

Garnbretova že tretje leto zapored najboljša, nagradi tudi za Vezonika in Glušičevo
PZS Janja Garnbret, tudi slovenska športnica leta 2018.
Šport

Planinska zveza Slovenije (PZS) je na alpinistično-plezalnem večeru na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani podelila priznanja za vrhunske dosežke v alpinizmu, športnem in lednem plezanju ter turnem smučanju za leto 2018.

Najuspešnejša športna plezalka je že tretjič zapored postala Slovenjgradčanka Janja Garnbret (Šaleški AO), svetovna prvakinja 2018 v balvanskem plezanju in olimpijski kombinaciji, podprvakinja v težavnosti ter skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in kombinaciji, okronana tudi za slovensko športnico leta 2018. Najuspešnejši športni plezalec Jernej Kruder (ŠPO PD Celje-Matica) je v pretekli sezoni štirikrat stal na zmagovalnih stopničkah in je prvi Slovenec s skupno zmago svetovnega pokala v balvanih. Priznanja športnim plezalcem za vrhunske dosežke na tekmovanjih so prejeli Katja Kadić (PK Škofja Loka), peta balvanistka sveta, Mia Krampl (AO PD Kranj) za članske in mladinske uspehe, Tjaša Kalan (AO PD Kranj), skupno šesta v SP v težavnosti, Vita Lukan (ŠPO PD Radovljica) z vrsto odličij na mladinskih olimpijskih igrah in prvenstvih, Mina Markovič (ŠPK Plus), skupno osma v SP v težavnosti, Domen Škofic (ŠPO PD Radovljica), skupno tretji v SP v težavnosti in peti na svetovnem prvenstvu, in Gregor Vezonik (AK Ravne na Koroškem), ki je lani osvojil svojo prvo zmago svetovnega pokala in bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v balvanih. Trenersko priznanje si je zaslužil trener Garnbretove Gorazd Hren, tudi selektor slovenske reprezentance v športnem plezanju.

Janja Garnbret, najuspešnejša športna plezalka 2018:
"Vrhunec lanskega leta je bila zame zmaga na svetovnem prvenstvu v balvanih, ki sem si jo res želela. Vesela sem, da so moji uspehi opaženi, in veliko mi pomeni, da dobim priznanje od domačih. Presenečena in zelo vesela sem, da je športno plezanje tudi na ravni Slovenije prišlo na prvo mesto, ki si ga zasluži, s tem da so novinarji mene in športno plezanje lani izbrali za najboljšo."

image
PZS Prejemniki priznanj za vrhunske dosežke na tekmovanjih Katja Kadić, Mia Krampl, Tjaša Kalan, Vita Lukan, Domen Škofic in Gregor Vezonik z načelnikom KŠP Alešem Pircem in predsednikom OKS Bogdanom Gabrovcem.

Priznanja so prejeli tudi člani paraplezalne reprezentance, in sicer Tanja Glušič (AK Ravne na Koroškem) in Gregor Selak (DRPK), oba za bronasto kolajno na paraplezalnem svetovnem prvenstvu, ter Jurij Ravnik, trener Glušičeve in selektor paraplezalne reprezentance.

image
PZS Najuspešnejša paraplezalka Tanja Glušič s trenerjem Jurijem Ravnikom, načelnikom KŠP Alešem Pircem in predsednikom OKS Bogdanom Gabrovcem.

Česnu in Stražarju uspel eden največjih dosežkov svetovnega alpinizma

Najuspešnejša alpinistka preteklega leta je postala Marija Jeglič (AO PD Ljubljana-Matica), ki je več zaporednih dobrih sezon kronala s pestrim naborom smeri, med katerimi so izstopale prvenstvene v navezi s Silvom Karom, s soplezalci iz Slovenske mladinske alpinistične reprezentance pa je lani prvič plezala na zahtevnejši odpravi, in sicer na Kavkazu. Najuspešnejša alpinista 2018 Aleš Česen (Alpski gorniški klub) in Luka Stražar (Akademski AO) sta z vzponom prek več desetletij oblegane nepreplezane severne stene Latoka 1, ki sta ga opravila z Britancem Tomom Livingstonom, poskrbela za enega največjih dosežkov svetovnega alpinizma lanskega leta. Najperspektivnejši alpinist Matevž Štular (AO PD Ljubljana-Matica) je prepričal z raznovrstnimi vzponi v različnih gorstvih oz. stenah v Sloveniji, na Norveškem, v Gruziji in Severni Ameriki. Komisija za alpinizem PZS je priznanja za posebne dosežke v alpinizmu podelila Gašperju Pintarju (AO PD Ljubljana-Matica), Luki Krajncu (AO PD Celje-Matica) in Luki Lindiču (AO PD Celje-Matica) ter izpostavila tudi alpinistične dosežke mladega in prespektivnega Bora Levičnika (AO PD Ljubljana-Matica).

Zbrane je uvodoma pozdravil Korošec Bogdan Gabrovec, predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, ponosno jim je čestital tudi predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan: "Za nami je še eno uspešno leto na športnem področju, na kar smo upravičeno ponosni. Že dolgo smo alpinistična velesila, z urejenim sistemom šolanja alpinistov, z novimi vrhunskimi dosežki, s kar dvema alpinistoma svetovnega razreda in spet se lahko pohvalimo s prejemnikom zlatega cepina. Pri športnem plezanju, ki bo prvič na sporedu olimpijskih iger leta 2020 v Tokiu, so naši obeti več kot dobri, če sodimo po bogati beri medalj plezalcev na največjih tekmovanjih v pretekli sezoni. Pohvaliti velja tudi dosežke v tekmovalnem turnem smučanju in lednem plezanju, v obeh disciplinah pa si moramo prizadevati za razširitev tekmovalne baze."

Priznanja perspektivnim športnim plezalcem za rezultate na svetovnem in evropskem mladinskem prvenstvu ter tekmah evropskega mladinskega pokala so prejeli Betka Debevec (PK Kamnik), Letija Fajfar (AO PD Kranj), Luka Potočar (ŠPO PD Radovljica), Lučka Rakovec (ŠD Proteus), Urška Repušič (ŠPO APD Kozjak Maribor), Lana Skušek (ŠPO PD Komenda), Tjaša Slemenšek (Šaleški AO), Lucija Tarkuš (AK Impol Slovenska Bistrica) in Žiga Zajc (PS Ascendo PD Grosuplje).

Dvakrat sta orali ledino

Prejemnici priznanja za življenjsko delo v alpinizmu sta Staza Černič in Danica Blažina, predstavnici povojne generacija alpinistk, ki je v Sloveniji v primerjavi z moškimi soplezalci ledino orala dvakrat - prvič zato, ker ni imela enakopravnih možnosti v izobraževanju in pri plezanju, drugič zato, ker je bilo takrat povsem jasno, kdo bo ostal doma ter skrbel za otroke in gospodinjstvo. Obe sta znali vsaka na svoj način iz te situacije izvleči največ, kolikor je bilo mogoče.

image
PZS Staza Černič in Danica Blažina.

Staza Černič je bila s svojimi solo vzponi v francoskih Alpah po vojni sploh prva ženska v naši nekdanji skupni državi, ki je v teh delih Evrope lahko plezala. In tam je opravila vzpone, ki so bili v tistem času tako vrhunski, da ji francoski gorski vodniki najprej niso verjeli, da jih je opravila sama. Danica Blažina je prvo prvenstveno smer preplezala, še preden se je udeležila plezalnega tečaja za ženske v Vratih leta 1949. V naslednjih šestih letih je nanizala še 10 prvenstvenih smeri, celo vrsto izjemno težkih plezalnih vzponov in bila prva ženska po Pavli Jesih v Čopovem stebru. Obe sta predstavnici generacije plezalk, ki so močno zaznamovale obdobje po vojni s svojo ljubeznijo do plezanja, ki je nič ni moglo zaustaviti.