Zoran Mijatovič
28.6.2020

Formula 1: Reševanje kraljice motošporta

Formula 1: Reševanje kraljice motošporta
Epa Ferrariju tudi posebni status za pogajalsko mizo omogoča, da na dirkališčih ostaja v ospredju.
Večer v nedeljo

Omejitev nesramno bogatih proračunov in (za leto dni prestavljena) nova pravila so aduti formule ena, da se po finančnih udarcih koronavirusa vrne še bolj zanimiva in enakovredna.

Kar bi v osnovi moral biti koledar z rekordnimi 22 dirkami, se je (vsaj za zdaj) spremenilo v spored osmih dirk. A nič ne de, ljubitelji kraljice avtomotošporta se lahko veselijo: 5. julija bo formula ena nazaj! Veselje bo sicer omejeno - čeprav se bo sezona začela in celo nadaljevala (12. julija) v avstrijskem Spielbergu, torej Sloveniji najbližjem dirkališču, bosta dirki zaprti za gledalce. Enako bo veljalo za vse naslednje uradno potrjene preizkušnje v Budimpešti (19. julija), britanskem Silverstonu (2. in 9. avgusta), Barceloni (16. avgusta), Spa-Francorchampsu (30. avgusta) in Monzi (6. septembra). Vodstvo tekmovanja si sicer želi pod streho spraviti skupno vsaj 15 do 18 dirk, sezona pa naj bi se končala decembra. Če ne bo drugega vala koronavirusne bolezni, seveda.

Zmanjšanje števila dirk in zapiranje pred obiskovalci je že načelo do skrajnih meja navite proračune moštev, ki so ostala brez znatnega dela prihodkov. Tudi zato je bila sprejeta odločitev, da bo maksimalna višina proračunov v prihodnjih sezonah znižana. Če so ekipe še letos lahko porabile 160 milijonov evrov, bodo leta 2021 smela porabiti "le" 132 milijonov, naslednje leto 127,5 milijona, kasneje 123 …

Kako postati milijonar?

Moštva načeloma niso dolžna javno polagati računov, koliko porabijo, a po grobih ocenah naj bi sedanji maksimum dosegali le Ferrari, Mercedes in Red Bull, torej ekipe z vrha, ki so bile edine proti zniževanju proračunov. Nestrinjanje z nižanjem stroškov so še posebej glasno izrazili pri poskočnem konjičku iz Maranella. Nižanje stroškov bi namreč pomenilo ogromen kadrovski višek v dirkaškem oddelku Ferrarijeve tovarne. Posledično rdeči razmišljajo tudi o priključitvi k nekaterim drugim dirkaškim serijam, veliko govora je predvsem o sodelovanju v ameriški seriji Indy. Ker je Ferrari edino moštvo, ki je zraven že od samih začetkov formule ena, ima posebne glasovalne pravice oziroma možnost veta, tako da je bil po prvotnih predlogih še večjega zniževanja stroškov na 100 milijonov evrov z njim sklenjen kompromis.

160 milijonov evrov na leto smejo uradno porabiti ekipe, v resnici naj bi do dvakrat več

Ta bi lahko pomenil kanček upanja za moštva z začelja, ki več kot 100 milijonov evrov letno porabijo samo za to, da lahko nastopijo - brez kakšnih realnih možnosti za zmage. Čeprav kot nadomestilo za nastopanje dobijo veliko denarja od televizijskih in marketinških pravic, pa tudi od lastnih pokroviteljev, velja ocena, da več ali manj vse ekipe poslujejo v rdečih številkah oziroma da več porabijo, kot zaslužijo. Vse v skladu s prastaro modrostjo: kako v formuli ena postati milijonar - da se vanjo podaš kot milijarder.

Omejitve z napako

A težava omejitev je, da so nekatera moštva (Ferrari, Mercedes, Renault) hkrati neposredno vpletena v razvoj motorjev v svojih matičnih avtomobilskih tovarnah, kar pa ne sodi pod finančne omejitve. Neregulirane še naprej ostajajo tudi plače dirkačev. Mercedesov Lewis Hamilton naj bi denimo na leto zaslužil kar 50 milijonov evrov, zato je Red Bullov glavni svetovalec Helmut Marko najprej predlagal, da se naslednje leto uvedejo tudi omejitve plač dirkačem, a si je nato premislil in kot prelomno leto predlagal 2024. S tem je avtomatsko podžgal ugibanja, da bi se lahko Lewis Hamilton, ki je minuli teden izbrisal vse proti Red Bullu uperjene objave z družbenih omrežij, lahko kmalu preselil tja …

50 milijonov evrov naj bi na leto zaslužil Lewis Hamilton

V analizi revije Forbes so sicer ocenili, da stroški vseh neomejenih elementov v formuli ena skupno znašajo kar 1,8 milijarde evrov. V povprečju naj bi torej moštva realno porabila celo več kot dvakratnik omejenega zneska. Seveda so ti stroški neenakomerno porazdeljeni med ekipami, bogatejše z njimi ustvarjajo dodatne desetinke prednosti na stezah. Realno, razen tistih s Cosworthovimi motorji v sedemdesetih letih, ekipe z nizkimi proračuni v formuli ena nikdar niso serijsko zmagovale. Je pa res, da tudi malodane neomejeni proračuni, kot ga je imela Toyota med letoma 2002 in 2009, niso vedno prinašali želenega učinka.

Manj denarja, več prehitevanj?

V težavah pa niso le moštva, pač pa tudi podjetje Liberty Media, ki je konec leta 2016 najelo komercialne pravice za formulo ena. Posel je bil vreden osem milijard evrov, a od takrat se je vrednost pravic prepolovila. Za letos je podjetje nabralo 1,4 milijarde evrov za rešitev sezone, a bo vse to namenilo moštvom in organizatorjem dirk, ki so ostali brez gledalcev in posledično brez prihodkov. Kaj bo z vsemi pripadajočimi dogovori, kot so televizijske pravice ipd., ki jih je ohromil koronavirus oziroma posledičen izpad dohodkov, ostaja veliko vprašanje. V primeru insolventnosti Liberty Medie, kar v prihajajoči finančni krizi ni nemogoč scenarij, bi lahko vodenje športa spet prevzela lastnica samega tekmovanja, Mednarodna avtomobilistična zveza (Fia). Tak scenarij smo leta 2012 že videli v svetovnem prvenstvu v reliju (WRC).

image
Reuters Da neomejen proračun še ne zagotavlja uspehov, so pred desetletjem spoznali pri Toyoti in se umaknili iz formule ena.

Čeprav je torej to posel, v katerem vseh deset moštev skupaj letno uradno porabi okoli 1,5 milijarde evrov, še več kot enkrat toliko denarja pa neregulirano, se za preživetje tega športa ni bati. Za lažjo premostitev krize je za leto dni, na sezono 2022, prestavljena tudi obsežna sprememba pravil, ki naj bi dodatno pomagala premešati karte in poskrbela za zanimivost tekmovanja. Šasije dirkalnikov iz letošnje skrajšane sezone bodo tako ohranjene tudi za sezono 2021, nato pa sledi revolucija, podobna tisti leta 2014, ko so bili uvedeni hibridni turbomotorji in ko je dominacijo Red Bulla prekinil oziroma nadaljeval Mercedes.

In kakšne bodo spremembe ob že omenjeni omejitvi ekipnih proračunov? Bolidi bodo aerodinamično tako dizajnirani, da ob sledenju drugemu dirkalniku ne bodo več izgubili kar 45 odstotkov pritiska k tlom, ampak le še pet do deset odstotkov. To pomeni več možnosti za prehitevanje in posledično bolj zanimivo dirkanje. Spremembe bodo dosežene s preoblikovanjem krilc in podvozja dirkalnikov, navijačem pa bodo v oči najbolj padla povečana platišča. 13-palčna bodo šla v zgodovino, prihajajo namreč atraktivna 18-palčna. Takšno velikost sicer pogosto vidimo na novih, boljših osebnih avtomobilih ...