Andreja Čibron Kodrin
23.3.2020

Forma viva: Morda tega še niste vedeli …

Forma viva: Morda tega še niste vedeli …
Andreja Čibron Kodrin Skulptura Semafor na Ravnah na Koroškem, desno pa Skulptura Črni semafor v Ljubljani.
Kultura

Skulptura, podobna ravenski, stoji tudi v prestolnici, le da veliko manjša.

V Mežiški dolini, še zlasti pa na Ravnah na Koroškem, ki so se razglasile za mesto forme vive, saj so med letoma 1964 in 2014 gostile devet mednarodnih simpozijev kiparjev, ki so te jeklene skulpture ustvarili, te pa, umeščene v urbano okolje, opazno sooblikujejo javni prostor in mu dajejo identiteto ter so postale del kulturne dediščine in se zasidrale v zavest ljudi, smo še posebno senzibilni, če podobno skulpturo opazimo kje drugje.

Semafor na Ravnah na Koroškem

Na Ravnah, v naselju Čečovje, stoji skulptura Semafor (ljudski glas jo je poimenoval tudi Monštranca), sestavljena iz nerjaveče pločevine in jeklenih šibik/paličic. V višino se pne 4,3 metra, dolga je 2,4 metra, široka pa natančno meter. Na prvem kiparskem simpoziju Forma viva v Železarni Ravne, ki je avgusta in septembra 1964 gostil sedem kiparjev – ti naj bi izdelali skulpture za oživitev takrat nove stanovanjske soseske na Čečovju –, jo je zasnoval in ob pomoči železarjev ustvaril akademski kipar Slavko Tihec (1928–1993).

image
Andreja Čibron Kodrin Skulptura Semafor na Ravnah na Koroškem.

"Vegetativne forme, sestavljene iz varjene, površinsko razvite strukture tankih podolžnih jeklenih profilov, so bile v šestdesetih letih izrazit mejnik v Tihčevem ustvarjanju. Z njimi je zaokrožil eno izmed najpomembnejših poglavij v razvoju slovenskega modernega kiparstva v smeri informela in abstrakcije. Monumentalna izvedba t. i. Semaforja na Ravnah, ki ga je kipar sprva zasnoval na vrteči se osi, je v obsežnem ciklu večkrat nagrajenih del (Aleksandrija 1962) morda najbolj sugestivna in učinkovita. Krožno valovanje pahljačasto razraslega in linearno izpeljanega obrisa skulpture se zrcali v teksturi paličastih elementov nerjaveče pločevine, listnata oblika okoli dveh (pol)kroglastih jeder, sestavljena iz sredobežno potekajočega jeklenega šibja, pa vpija magično igro svetlobe, s katero Tihčev znak ob cesti na Čečovje seva v okolico," o tej skulpturi piše na spletni strani https://www.fvr.si. (Tam je objavljenih tudi nekaj fotografij s simpozija in umestitve skulpture v prostor – mlajši domačini bodo lahko videli tudi, kakšna je bila podoba kraja pred 60 leti, gozd je namreč segal skoraj do ceste, ki vodi na Čečovje).

image
Andreja Čibron Kodrin Info tabla pri Tihčevi skulpturi na Ravnah na Koroškem.

Temni semafor v Ljubljani

Moderna galerija v Ljubljani je osrednja galerija slovenskih likovnih del 20. stoletja. V njeni kiparski zbirki je tudi skulptura Slavka Tihca iz leta 1963, poimenovana Temni semafor. Kot je zapisano v katalogu, je izdelan iz brona. Njegove mere so 195 x 96 x 27 cm. Tihčeva skulptura ni "skrita" v depojih, temveč stoji pred galerijo, in je torej na očeh javnosti, predvsem sprehajalcem, ki se podajajo v Tivoli. Ni pa opremljena z info tablo, kot je ravenska. Avtor je svoj "podpis" umestil v vznožje svojega dela (TIHEC 63).

image
Andreja Čibron Kodrin Skulptura Črni semafor v Ljubljani.

Desetletje ustvarjanja "semaforjev"

Zakaj podobni skulpturi stojita na Koroškem in v glavnem mestu Slovenije, razkrije Tihčeva kiparska biografija. "Slavko Tihec sodi med najpomembnejše umetnike druge polovice 20. stoletja na Slovenskem. Doma in v tujini večkrat nagrajeni umetnik, profesor kiparstva na ljubljanski akademiji, je bil v svojem ustvarjanju vselej izjemen inovator," uvodoma pojasni umetnostnozgodovinski portal mariborart.si.

"V šestdesetih letih so njegov opus najbolj zaznamovale skulpture semaforjev oziroma povezanih žarkastih celičnih jeder, izdelanih iz železa in betona. Tihčevi znameniti semaforji so svojo monumentalno realizacijo doživeli leta 1964 v okviru Forma vive v Ravnah na Koroškem," izvemo tudi iz biografskega leksikona Štajerci.si.

image
Andreja Čibron Kodrin Ravne na Koroškem, mesto forme vive.

Na razstavo s spletnim vodičem
V času zaprtih vrat javnih zavodov s področja kulture zaradi širjenja okužb s koronavirusom nekateri mediji objavljajo dela iz zakladnice slovenske in svetovne umetnosti, muzeji in galerije pa vabijo k obisku virtualnih in spletnih zbirk. Razstava Forma viva Ravne na prostem je odprta vse dni v letu. Skulpture si je mogoče ogledati med sprehodom, v sodobnem jeziku povedano, med urbanim sprehodom (sedaj seveda ob upoštevanju vseh varnostnih pravil in primerne fizične distance). Seveda si jo je mogoče ogledati kadarkoli tudi (od) doma z uporabo spletnega vodiča, ki ga najdete na www.fvr.si. Skratka, s klasičnim ali digitalnim "potepanjem po mestu" lahko (ponovno/poglobljeno) spoznate jeklene mojstrovine svetovnih umetnikov. Namig za prihodnje dni.