Jasmina Detela
11.12.2019

Evropska sredstva: Občine čakajo le še na gradbena in podobna dovoljenja

Evropska sredstva: Občine čakajo le še na gradbena in podobna dovoljenja
Jasmina Detela Občina Slovenj Gradec bi širila podjetniško cono Pameče. 
Aktualno

V finančni perspektivi 2014-2020 pripada Koroški dobrih 40 milijonov evrov evropskih sredstev. Na državni ravni doslej potrjeni le štirje projekti v skupni vrednosti 9,2 milijona.

Koroški župani so na svetu koroške regije med drugim opozorili, da gre tako Sloveniji kot regiji slabo pri črpanju evropskih sredstev, ki jih ima na voljo po dogovoru za razvoj. V finančni perspektivi 2014-2020 pripada Koroški dobrih 40 milijonov evrov. S tem denarjem bi lahko v regiji uresničili 24 projektov, a tik pred iztekom roka za oddajo popolnih vlog, ki poteče konec letošnjega leta, je država potrdila samo štiri.

"Le za štiri projekte - za izgradnjo čistilnih naprav v Črni na Koroškem in na Prevaljah ter za poslovni coni v Mežici in Radljah ob Dravi - v skupni vrednosti 9,2 milijona evrov, smo od službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) prejeli odločbe, da lahko gredo v realizacijo. Preostalih 20 jih še čaka na potrditve in soglasja, ki jih izdajo različna ministrstva, organi v njihovi sestavi in druge organizacije," pojasnjuje direktorica Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška Karmen Sonjak.

​Kaj s kolesarskimi povezavami

Spomnimo, da je Koroška v dogovoru za razvoj regije za obdobje 2014-2020 začrtala 24 projektov v skupni vrednosti 40 milijonov evrov. Od tega je 26,9 milijona evrov evropskih oziroma državnih sredstev. Nosilec večine projektov so občine, ponekod tudi Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) in RRA.

​Pri petih projektih izgradnje kolesarskih povezav je nosilec DRSI: pri regionalni kolesarski povezavi med Velenjem in Mislinjo, med Dravogradom in Ravnami na Koroškem, med Radljami ob Dravi in naselji Vas, Brezno, Podvelka, Ožbalt in Vurmat, med Prevaljami in Mežico, med šolskim centrom in industrijsko cono Muta z naselji Muta, Vuzenica in Gortina. Sonjakova izraža zaskrbljenost glede njihove uresničitve, saj je vlada v proračunu 2020 DRSI za investicije odvzela 80 milijonov evrov. "Glede na to, da so prevzeli večji del sofinanciranja, je lahko njihova izvedba ogrožena."

image
Metka Jeromelj V Dravogradu upajo, da se bodo z Arsom dogovorili o ustrezni rešitvi za poslovno cono v Otiškem Vrhu. 

Izgradnja teh petih kolesarskih poti je skupno vredna 11,5 milijona evrov, od tega je okoli 4,5 milijona evropskih in državnih sredstev, razliko naj bi dodala direkcija, 2,3 milijona evrov pa je predvidenih za pripravo projektne dokumentacije za navezovalne ceste na tretjo razvojno os, nosilec projekta je prav tako DRSI. Izjema je še projekt Podjetno nad izzive (Poni), ki pomeni nadgradnjo programa Podjetno v svet podjetništva in čaka na potrditev na državni ravni. Nosilec projekta v koroški regiji je RRA Koroška, vreden je okoli milijon evrov ter je v celoti financiran iz evropskih in državnih sredstev. "Gre predvsem za mlade oziroma vso populacijo, ki želi vstopiti na podjetniško pot. Cel postopek usklajevanja na državni ravni poteka že dve leti. Evidentiranih imamo že več kot 40 predvsem mladih, ki se želijo vključiti v program. Če v kratkem ne bo prišlo do njegove realizacije, jih bomo napotili na ministrstvo, saj nas dnevno sprašujejo, kdaj se bo začel projekt izvajati," razlaga Sonjakova.

​Pri soglasjih se zapleta

Drugi občinski projekti so v fazi potrjevanja na pristojnih ministrstvih oziroma občine od državnih služb in agencij še niso pridobile vseh dovoljenj in soglasij, potrebnih za izdajo pravnomočnega gradbenega dovoljenja. Kot pojasnjuje Sonjakova, lahko šele po njegovi pridobiti vložijo vlogo za neposredno potrditev projekta.

Občina Dravograd je prijavila dva projekta. Za prvega, izgradnjo sekundarne kanalizacije v aglomeraciji Vič, imajo pridobljena gradbena dovoljenja. Pri opremljanju poslovne cone v Otiškem Vrhu v skupni vrednosti okoli dva milijona evrov pa se zapleta na državni ravni.

image
Metka Jeromelj Dravograd, trško jedro 

Pojasnjuje županja Marijana Cigala: "Na območju med gostiščem Korošica in zbirnim centrom želimo urediti cesto in zgraditi most čez reko Mislinjo, ki bo povezal obstoječo in bodočo industrijsko cono, saj imamo na drugi strani reke okoli 20 tisoč kvadratnih metrov zemljišč, do njih pa ni ustreznega dostopa. Problem je v tem, da nam Agencija RS za okolje (Arso) ne izda dovoljenja. Najprej je bilo rečeno, da bo treba izdelati delno presojo vplivov na okolje, zdaj jo zahtevajo v celoti. Če bo to obveljalo, izgubimo evropska sredstva, saj je za pripravo potrebno najmanj leto dni in projekta ne bo mogoče izvesti do leta 2023. Doslej smo imeli že precej sestankov z vsemi deležniki, nazadnje so nam svetovali, naj zmanjšamo obseg industrijske cone, in tudi na to smo pristali. Zdaj je na potezi Arso."

Projekti stojijo, ker država zamuja pri izdaji dovoljenj

Z izdajo dovoljenj se zapleta tudi v slovenjgraški mestni občini, kjer med drugim želijo urediti tretjo fazo podjetniške cone Pameče. Pridobili bi dodatnih 4,6 hektarja veliko območje, kjer bo podjetnikom na voljo 24 parcel. Zanimanje je veliko. A agencija za vode postopek za pridobitev vodnega soglasja pogojuje z izdelavo hidrološko-hidravlične študije. "Njena izdelava traja več mesecev, do konca leta zagotovo ne bomo pridobili gradbenega dovoljenja," razlaga vodja oddelka za gospodarsko infrastrukturo, investicije in razvoj Lidija Požgan.

Ker večji del soglasij sloni na državni ravni, bodo na RRA Koroška poskušali doseči, da se rok za oddajo popolnih vlog podaljša za pol leta. V tem času pričakujejo, da bi občine pridobile vsa dovoljenja, potrebna za izdajo gradbenih dovoljenj. "Zadeve skorajda vsakodnevno rešujemo z individualnimi sestanki. Želimo si, da bi ministrstva pri svojih službah pospešila postopke," še pove Sonjakova.