Jasmina Detela
7.2.2019

Dva milijona vredna kotlarna na biomaso v Slovenj Gradcu ne bo podražila ogrevanja

Dva milijona vredna kotlarna na biomaso v Slovenj Gradcu ne bo podražila ogrevanja
Arhiv Jkp Slovenj Gradec V Slovenj Gradcu bi zgradili podobno toplarno, kot stoji v Lenartu.
Aktualno

Javno komunalno podjetje Slovenj Gradec bo pri obstoječi toplarni na Štibuhu zgradilo novo kotlarno na lesno biomaso, naložba naj ne bi podražila ogrevanja.

Ob obstoječi toplarni na Štibuhu bo do leta 2021 zrasla nova kotlarna na lesno biomaso. Zgradilo jo bo Javno komunalno podjetje (JKP) Slovenj Gradec. Naložba, ocenjena je na dva milijona evrov, naj ne bi podražila ogrevanja, prav tako ne dodatno obremenjevala okolja. "Onesnaženje bo na nivoju enega do dveh hišnih dimnikov," razlaga direktor slovenjgraške komunale Jože Dvorjak.

Ne bodo dodatno obremenjevali okolja

Poleg obstoječe toplarne na Štibuhu bodo v dveh letih zgradili nov objekt, kotlarno na lesno biomaso. Zemljišče so kupili že lani. Letos bodo pridobili gradbeno dovoljenje, do konca leta želijo začeti gradnjo. Dvorjak pove, da bodo v kotlarno vgradili najboljšo razpoložljivo tehnologijo na tržišču. Želijo namreč doseči dober izkoristek kotla in čim manjše vplive na okolje. "Okolja ne bomo dodatno obremenjevali. Na izhodu dimnika bo manj kot pet miligramov prahu na kubični meter zraka, zakonsko dovoljena meja je 20 miligramov, in manj kot 100 miligramov ogljikovega monoksida (zakonska meja je 150 miligramov)," pojasnjuje Dvorjak.

Ob kotlarni bo tudi skladišče za sekance. Kotel z vso opremo bo po načrtih popolnoma avtomatiziran in bo potreboval samo občasen nadzor zaposlenih. Bo najboljše kvalitete z najboljšimi izkoristki. Deponija sekancev bo velikosti 2500 kubičnih metrov, kar bo zadostovalo za mesečno porabo. Maksimalna dnevna poraba pri polni obremenitvi kotla bo namreč okrog 23 ton sekancev. Sekance bodo do izgradnje južne obvoznice v kotlarno vozili po obstoječi cesti. Povprečno jih bosta pripeljala dva tovornjaka dnevno. Občane do izgradnje obvoznice naprošajo za potrpežljivost.

Pri izbiri tehnologije in gradbenih materialov bodo posebno pozornost namenili protihrupni zaščiti. Kot pojasnjuje direktor, bo širjenje hrupa v okolico pod mejo, ki jo za takšno okolje predpisuje zakonodaja. Objekt bo obrnjen tako, da se bo hrup širil proti gozdu.

image
Jasmina Detela Jože Dvorjak

To naložbo jim sicer narekuje energetski zakon, v skladu z njim morajo do konca leta 2020 najmanj 70 odstotkov toplote proizvesti iz obnovljivih virov (kogeneracija, biomasa). Obstoječa kogeneracija zagotavlja le 33 odstotkov proizvedene toplote, preostalo plinski kotel, plin pa ni obnovljiv vir. Plinski kotel bo ostal, uporabljali ga bodo za razliko proizvodnje toplote. Komunala sicer s toplovodom pokriva vse večje ustanove v Slovenj Gradcu (vrtce, bloke, šole, kulturni dom ...) in blokovsko naselje S8. Večina individualnih stanovanjskih hiš pa je prešla na plinovod, ki ga upravlja komunala. "Moti pa nas, da imajo kljub zgrajenemu plinovodnemu omrežju nekateri posamezniki individualna kurišča, ki onesnažujejo zrak," pravi Dvornik. Okoli 800 tisoč evrov bodo zagotovili iz lastnih sredstev, pol milijona evrov pričakujejo državnih nepovratnih sredstev, za preostanek pa bodo najeli kredit. In kaj bo s ceno ogrevanja? Prizadevali si bodo, da podražitve ne bo ali da bo zelo majhna. Sezonski strošek ogrevanja v sezoni 2017/18 je za 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje znašal 585 evrov. "Fiksni del cene ogrevanja bo zaradi nove naložbe za okoli 10 do 15 odstotkov dražji, bomo pa poskušali pri variabilen delu kaj prihraniti (sekanci so cenejši)," razlaga Dvorjak.

Cel Slovenj Gradec bi oskrbovali iz virov v Suhem Dolu

Drugi večji projekt je gradnja čistilne naprave za pitno vodo z ultrafiltracijo skupaj z gradnjo manjkajočih vodovodov, ki je vreden 3,6 milijona evrov. Glavni vodooskrbni viri za slovenjgraško občino so na območju Suhega Dola. "Vodni potencial je velik, so pa viri po večini površinski in tako zelo dovzetni za vremenske in druge zunanje vplive. Želja je, da se ti viri kvalitetno očistijo in se nanje vežejo drugi uporabniki, ki se zdaj napajajo iz drugih vodnih zajetij. Dolgoročno želimo, da bi cel Slovenj Gradec oskrbovali iz vodnih virov v Suhem Dolu," pojasnjuje direktor. Čiščenje vode na novi čistilni napravi bi potekalo z ultrafiltracijo. S filtri bi očistili vodo, kar se tiče motnosti in tudi prisotnosti bakterij. Zdaj to poteka tako, da na terenu izločajo onesnažene vodne vire in v primeru onesnaženja dodajajo klor. Z uspešnim dokončanjem projekta bodo lahko uporabnikom pitno vodo distribuirali brez stalnega kloriranja.

Naložba je ocenjena na 3,6 milijona evrov, za čistilno napravo - zgradili jo bodo v Suhem Dolu - bo potrebnih 2,6 milijona evrov, razliko bodo porabili za gradnjo manjkajočih vodovodov na območju Legenske planote, Gmajne, Mrakovega hriba in Brd ter povezave Šmiklavž-Dobravska vas. Za projekt pričakujejo okoli 80 odstotkov nepovratnih sredstev. Potrebno dokumentacijo že pripravljajo, dela bi začeli sredi prihodnjega leta.