Urban Červek
18.9.2019

Electa Holding Jankovićevih sinov: Državno odvetništvo s pritožbo zadnji dan

Electa Holding Jankovićevih sinov: Državno odvetništvo s pritožbo zadnji dan
Arhiv Večera Zoran Janković zanika, da ima še kakšne povezave s podjetji z imenom Electa. 
Slovenija

Pritožba zoper sklep o zaključku postopka prisilne poravnave podjetja Electa Holding v lasti sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića je preprečila pravnomočen zaključek postopka.

Tik pred tem, da bi sklep o zaključku postopka poenostavljene prisilne poravnave nad podjetjem Electa Holding, v katerem imata polovična lastniška deleža sinova ljubljanskega župana Zorana Jankovića, Damijan Janković in Jure Janković, postal pravnomočen, je to preprečila pritožba, o čemer je sicer prvi poročal Siol. Po njihovih podatkih naj bi bilo pritožbo vložilo sodišče kot upnik, saj mu podjetje Electa Holding dolguje za dobrih 3000 evrov neplačanih taks in drugih stroškov. A kot smo včeraj izvedeli na ljubljanskem okrožnem sodišču, je pritožbo vložilo državno odvetništvo kot zastopnik Republike Slovenije v sodnih postopkih. Na državnem odvetništvu so nam to informacijo potrdili. "Pritožbo smo vložili v skladu z obvestilom ministrstva za pravosodje o dejstvih, ki bi lahko utemeljevala podlago za razveljavitev poenostavljene prisilne poravnave. O utemeljenosti pritožbe bo odločalo Višje sodišče v Ljubljani v pritožbenem postopku. Ker gre za odprt sodni postopek, zadeve vsebinsko ne moremo podrobneje komentirati," pojasnjujejo na državnem pravobranilstvu.

Pritožba je prišla sicer v okviru pritožbenega naroka, minuli petek je bilo to, a skorajda v zadnji minuti. Sodišče je sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave namreč izdalo 29. avgusta letos, v njem pa podpisana okrožna sodnica Majda Čebulj navaja 15-dnevni rok za pritožbo, ki se je torej iztekel 14. septembra.

Odpisanih kar 95 odstotkov terjatev

Pritožba, ki je vsaj začasno ustavila razvpiti primer poenostavljene prisilne poravnave enega od podjetij iz kroga družine Janković, je bila vložena le dan zatem, ko je v državnem zboru potekala seja komisije za nadzor javnih financ, ki je prav na podlagi primera družine Janković ugotovila, da je insolventna zakonodaja potrebna temeljite prenove, zlasti v delu, ki se nanaša na postopek poenostavljene prisilne poravnave. Poslanci so se zgražali predvsem nad dejstvom, da je sodišče v omenjenem primeru podjetju Electa Holding odpisalo kar 95 odstotkov terjatev, kar je omogočila sprememba zakona leta 2013, s katero so poslanci ukinili do takrat veljavni 50-odsotni prag poplačila terjatev. Že takrat so strokovnjaki opozarjali, da bo takšna rešitev v zakonu omogočala zlorabe.

Primer iz Maribora: podjetnik Zoran Šolaja
Med bolj znanimi primeri, v katerih je, sodeč po Ajpesovi dokumentaciji o insolventnih postopkih, mogoče razbrati zapletanje v teh postopkih, iskanje (pravnih) lukenj in stranskih vrat, so podjetja, ki so bila v preteklosti povezana s štajerskim podjetnikom Zoranom Šolajo, slovitem po postavitvi mariborskega hotela City. Šolaja je bil v teh podjetjih bodisi ustanovitelj bodisi zastopnik oziroma direktor, v času insolventnih postopkov pa vidne, uradne funkcije povsod niti ni imel, čeprav je neuradno ponekod še igral pomembno vlogo. Šolaja se je kot zadolženi samostojni podjetnik pred štirimi leti rešil s poenostavljeno prisilno poravnavo. Zoran Šolaja, s.p., je upnike prepričal z 1,5-odstotnim plačilom njihovih navadnih terjatev. S poenostavljeno prisilno poravnavo in 5,5-odstotnim plačilom dolgov se je leta 2017 izvleklo tudi gostinsko podjetje Arabica, po podatkih Gvina je danes davčni neplačnik. V podjetju Grajski trg, ki je upravljalo restavracijo in kavarno Florjan v centru Maribora, so šefi leta 2015 prav tako stavili na poenostavljeno prisilno poravnavo, vendar jim ni uspela. Na predlog upnika Republike Slovenije je Grajski trg lani šel v stečaj, njegova stečajna masa ne zadostuje niti za stroške postopka. Rekorderja zapletljajev ter upravljavskih, finančnih in pravnih manevrov, podjetje Mestna vrata, katerega premoženje je hotel City, so leta 2015 tudi poskušali sanirati s poenostavljeno prisilno poravnavo. Upniki so večkrat dokazovali, da so Mestna vrata zrela za stečaj, a je vodstvu podjetja z neumornimi, neskončnimi pritožbami uspelo obratno prepričati (zlasti višje) sodišče. Od oktobra 2018 so Mestna vrata vendarle v stečaju. (na)

Predsednik zbornice upraviteljev Marko Zaman pa je opozoril še na problem razvrščanja upnikov v kategorije velikosti podjetij. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je bil namreč mišljen za zelo majhna podjetja, ki imajo relativno nizke dolgove, nato pa so se zaradi v zakonu predpisanih meril v postopkih znašli tudi holdingi z več deset milijoni evrov premoženja. Med njimi so tudi družbe Electa ter NFD Holding Staneta Valanta, ACH Holding Hermana Rigelnika in druge.

Na ta vidik - da veliki holdingi ne bi smeli v postopek poenostavljene prisilne poravnave - je opozorila tudi naša sogovornica, upraviteljica iz Maribora, ki ni želela biti imenovana, ker se v tej poziciji ne more izrekati o konkretnih primerih, ki jih ne pozna v podrobnosti. Odgovorila je tudi na laično zastavljeno vprašanje, zakaj bi dolžniki s tako spornimi mehanizmi sploh izvajali poenostavljene prisilne poravnave, če v podjetju tako ali tako ni več skoraj nič premoženja. Eden od motivov je gotovo ta, da se tako prepreči podroben pregled preteklega poslovanja podjetja in njegovega morebitnega oškodovanja, je pojasnila upraviteljica, ki dobro pozna postopke.

Preprečijo neprijetno brskanje po bilancah

V postopku poenostavljene prisilne poravnave namreč sodišče ne imenuje upravitelja, ki mora sicer podrobno pregledati premoženjsko stanje, bilance in pretekle posle podjetja, ki je v postopku bodisi stečaja bodisi (običajne) prisilne poravnave. Številna podjetja lastniki namreč oškodujejo tako, da od njih najamejo visoka posojila, a jih nato ne vrnejo in s tem oškodujejo premoženje podjetja, tega pa je nato manj za poplačilo upnikov. Kot je še pojasnila sogovornica, je višje sodišče resda že dvakrat zavrnilo postopek poenostavljene prisilne poravnave nad podjetji iz kroga Electe, vendar na konkretno pritožbo upnika, v tem primeru nepremičninske "slabe banke" Heta Asset Resolution. Njene terjatve pa je nato kupilo podjetje skrivnostnega poslovneža Jana Beca, domnevno povezanega z družino Janković. Ko pred sodiščem nato upniki ne dokazujejo spornosti postopka, sodišče nima več razloga za dvom o njegovi pravilnosti, sklepa naša sogovornica. Zoran Janković je sicer zanikal, da ima še kakšne povezave s podjetji z imenom Electa, nepravilnosti v postopkih prisilne poravnave pa je pred kratkim za RTV Slovenija zanikal tudi Damijan Janković.

Ministrica za pravosodje Andreja Katič je poslancem na komisiji DZ za nadzor javnih financ povedala, da se ne glede na ta primer pripravljajo spremembe zakonodaje, ker morajo uresničiti odločbi ustavnega sodišča in ker je treba upnikom olajšati dokazovanje v primerih morebitnih zlorab. Predlagajo tudi spremembo kazenske zakonodaje, da se bo inkriminirala povzročitev prisilne poravnave na goljufiv način, kot to velja pri stečajih.