Petra Lesjak Tušek
10.6.2019

Donacije med dobrimi nameni in zlorabami 

Donacije med dobrimi nameni in zlorabami 
Andrej Petelinšek
Aktualno

Del razmerij med zasebnim in javnim določajo donacije v občinske proračune, ki so načelno javno razvidne, vsaj s številkami v postavki, vseeno pa ne nujno v celoti javno razkrite z donatorji in s tem transparentne. Prav to - do kod je donacija v proračun povezana s pridobljenimi posli firm v občinah ali kdaj celo (vsaj neformalno) pogojevana - ostaja sivo polje. Pogosto je to spolzek teren, na katerem drsi pretok denarja med zasebnimi in javnimi vrečami, ki se dvosmerno oplajajo. Nič spornega, nezakonitega, prej neki dogovorjen "red", vsesplošno sprejeta pravila igre, ki so (pred)postavljena, ne da bi jih bilo treba posebej poudarjati. Težko je dokončno nesporno trditi, kdaj in kje je pri donacijah (lahko) prestopljena meja legalnega. Čeprav je donacija načeloma prostovoljno darilo, podarjeno brez pričakovanj povratnih ugodnosti, pa nemalokrat prinaša ugodnosti ali vsaj zaveze in obveze, ki iz načelnega brezpogojnega postajajo konkretno pogoj(e)ne.

Če prečešemo donacije v občinskih proračunih, ne najdemo kakih bajnih, izstopajočih zneskov, čeprav se postavke vplačil donacij in daril pravnih in fizičnih oseb po občinah kar razlikujejo. Pogoste so tudi zasebne podpore društvom in torej niti ne neposredna vplačila v občinske proračune. Lahko jih jemljemo preprosto kot geste dobre volje, znamenja širše družbene odgovornosti - sploh ko neko zasebno podjetje prepozna pomen dejavnosti ali dogodka na lokalni ravni in ga vsaj simbolično, če že ne zajetneje finančno ali drugače materialno podpre. Kdaj donacije enostavno to tudi so - ne nazadnje so pod določenimi pogoji še davčne olajšave. A hkrati so doniranja neke vrste normalizirane prakse poslovnih in interesnih dogovorov, tudi utečeni ustroj na pogon uslug. Bržkone v večini, tudi mejnih primerov najdejo zakonske pričvrstitve ne glede na morebitna poprejšnja dogovarjanja o uslugah kot vzporednih poplačilih ali oblikah "zahval". Roka pač od nekdaj roko umije - in ta princip je stalno podvržen potencialnim zlorabam, tudi koruptivnosti, ki pa je težko dokazljiva, če sploh.

Roka od nekdaj roko umije. In ta princip je podvržen zlorabam.

So pa tudi razlike v občasnih in stalnih doniranjih - če so podjetja vpeta v lokalno skupnosti in njen neizogibni del ali če - pogosto gre za gradbince, ne pa izključno - pridejo vanjo le opravit posel, ki ga pridobijo na javnem razpisu. Eno so širša družbena odgovornost, podpore, ki se še razširijo na sponzorstva ob prepoznavanju določenega segmenta kot posebej vrednega in pomembnega, pri čemer pridobivata tako javno kot zasebno. Tudi take oblike javno-zasebnih mrež sobivanj imajo pasti, sploh če prerasejo v pretirane (so)odvisnosti in so lahko izločevalne. Drugo so posli in koristi, ki jih lahko prinašajo javnemu ali zasebnemu ali obojemu hkrati. Vsekakor morajo biti podpovezave med obojim stalno pod drobnogledom in transparentne, če naj bodo vselej tleče dileme o spornosti razblinjene.