Uroš Esih
14.1.2020

Dobava plina v EU: "Zeblo nas letos ne bo"

Dobava plina v EU: "Zeblo nas letos ne bo"
Stabilen položaj Rusije kot dobavitelja ruskega plina EU sta na srečanju konec tedna v Moskvi potrdila nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Vladimir Putin, čeprav so ZDA uvedle sankcije proti vpletenim v gradnjo plinovoda Severni tok 2. 
Slovenija

Aktualne ekonomsko-politične trende na evropskem plinskem trgu analiziramo s pomočjo dr. Denisa Manceviča, avtorja študije Ruska energetska diplomacija v 21. stoletju.

Ker je zemeljski plin pomemben energent, EU pa njegova velika uvoznica, se vsako zimo zastavlja vprašanje, ali nas bo v njej zeblo. "Zeblo nas letos ne bo," zagotavlja dr. Denis Mancevič, avtor študije Ruska energetska diplomacija v 21. stoletju, in doda, da je ponudba na evropskem trgu, tudi zaradi relativno mile zime, večja od povpraševanja. Na evropski trg prihaja veliko utekočinjenega zemeljskega plina (LNG), ki ob povečanih kapacitetah Gazproma, ruskega državnega energetskega monopolista, več kot zadosti potrebam evropskega trga v zimski sezoni. "Dolgoročno strateško gledano pa opažamo padanje cen zemeljskega plina zaradi večje konkurenčnosti LNG. V zadnjih kvartalih so se cene zemeljskega in utekočinjenega plina precej zbližale," opaža Mancevič. Dodaja, da Gazprom temu uspešno parira, saj si lahko privošči nizko proizvodno ceno, poleg tega so dobave po plinovodih primerjalno cenejše od dobav LNG.

"Odlična novica za energetsko varnost EU"

Drugi razlog za stabilnost na plinskih trgih je po več mesecih pogajanj na zadnji dan minulega leta v Berlinu dosežen dogovor med Rusijo in Ukrajino o novi večletni pogodbi o dobavi ruskega plina v državo in naprej v EU. S tem se je EU izognila nevarnosti nove plinske krize, saj približno petina letne porabe zemeljskega plina v EU prihaja iz Rusije prek Ukrajine. Lani je Gazprom državam EU dobavil 200,8 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, od tega 40 odstotkov prek Ukrajine, kar je državi navrglo okoli tri milijarde dolarjev.

image
Robert Balen Denis Mancevič: ”Gazprom si je s tem relativno drago kupil določeno fleksibilnost pri zagotavljanju svojih pogodb in ohranjanju tržnega deleža v EU.” 

Po novi pogodbi med Rusijo in Ukrajino pa naj bi Gazprom prihodnje leto prek Ukrajine poslal vsaj 65 milijard kubičnih metrov zemeljskega plina, nato pa od 2021 do 2024 vsaj 40 milijard na leto. Ukrajina, ki jo pestijo precejšnje gospodarske težave, naj bi v naslednjih petih letih s tem dogovorom zaslužila najmanj sedem milijard ameriških dolarjev. Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za energetiko, Maroš Šefčovič je dogovor označil kot "odlično novico za energetsko varnost Evrope".

Sporočila ukrajinsko-ruskega dogovora

​Mancevič v rusko-ukrajinskem plinskem dogovoru vidi tri pomembne dimenzije. Prva je zunanjepolitična, kjer Rusija pošilja signal, da jasno stavi na novega ukrajinskega predsednika Vladimirja Zelenskega kot možnega sogovornika tudi pri političnih temah o statusu Donbasa in reševanju zamrznjenega konflikta na vzhodu Ukrajine. Bivši ukrajinski predsednik Petro Porošenko že dalj časa ni bil več sprejemljiv sogovornik za Kremelj, Zelenski pa bi lahko bil bolj uspešen, ker je ideološko manj obremenjen in ob svojem izrazitem populizmu še vedno relativno zmerno nacionalističen.

Turški tok že obratuje
Z začetkom leta je začel delovati prvi krak Turškega toka, ki dostavlja ruski plin pod Črnim morjem v Turčijo. Gradnja drugega kraka omenjenega plinovoda, ki naj bi potekal skozi Bolgarijo, Srbijo, Madžarsko, Slovaško in Avstrijo ter hkrati države na svoji poti oskrboval s plinom, ob tem pa nadomešča ustavljeni projekt Južni tok, za katerega je bilo načrtovano, da bo potekal tudi čez Slovenijo do Italije, je za zdaj le mrtva točka na papirju.

Drugi vidik je notranjepolitični ukrajinski, saj je ob podpisanih sporazumih po ​Mancevičevi oceni manj izpostavljeno, da se v plinske pogodbe vrača posrednik, ukrajinska pravna oseba, ki bo pobrala maržo med Gazpromovo dobavno ceno in notranjimi ukrajinskimi cenami. "To smo v preteklosti že videli, tudi pri 'plinski kraljici', bivši ukrajinski premierki Juliji Timošenko. Ta način omogoča domači eliti lepe zaslužke, prav tako ruski strani, kar je spet lahko signal nekega tihega dogovora v ozadju oziroma vsaj pridobivanja naklonjenosti domačih elit," izpostavlja bivši slovenski ekonomski svetovalec na veleposlaništvu v Moskvi.

Kot tretji vidik naš sogovornik izpostavi interes Gazproma, ki je na prvi pogled moral popustiti, s tem da je privolil v plačilo 3,5 milijarde dolarjev pogodbenih kazni iz preteklih tožb. A po drugi strani je podpis nove tranzitne pogodbe med državama Gazpromova taktična poteza, saj s tem v naslednjih letih dobiva več manevrskega prostora pri pogajanju z drugimi tranzitnimi partnerji. kot so Belorusija, Turčija in konec koncev države, skoz katere poteka plinovod Severni tok. Pod črto, Gazprom si je s tem sicer relativno drago kupil določeno fleksibilnost pri zagotavljanju svojih pogodb in ohranjanju tržnega deleža v EU. Skupna tranzitna kapaciteta naj bi leta 2021 dosegla blizu 240 milijard kubičnih metrov plina, kar pa pomeni že skoraj polovico evropske letne porabe.

Merklova in Putin kljubujeta ZDA

Stabilen položaj Rusije kot dobavitelja ruskega plina EU sta na srečanju konec tedna potrdila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in ruski predsednik Vladimir Putin, ko sta na srečanju v Moskvi napovedala, da bo plinovod Severni tok 2 začel delovati konec tega leta ali v začetku naslednjega, čeprav so ZDA napovedale sankcije proti vpletenim v gradnjo plinovoda. Merklova je namreč dejala, da se ne strinja "s pristopom ZDA", uvajajoč sankcije, ki jih je nemška vlada že obsodila kot poseg v suverenost Nemčije. Kljub sankcijam bo Severni tok 2 končan, čeprav z zamudo, je dejala. Merklova je prepričana, da bo Severni tok 2, ki bo imel kapaciteto 55 milijard kubičnih metrov plina, mogoče zgraditi kljub ameriškim sankcijam in posledičnim zamudam. Dejala je, da so tovrstne ameriške "ekstrateritorialne" sankcije neprimerne in da prav zato Nemčija še naprej podpira ta projekt.

"Vprašanje je le, kakšne omejitve bo na kapaciteto druge cevi Severnega toka dala Evropska komisija," meni Mancevič in doda, da se bo glede na sestavo konzorcija podjetij, ki gradijo Severni tok 2, našel dogovor, ki bo sprejemljiv tako za konzorcij kot za Evropsko komisijo, ki jo vodi politična zaupnica Merklove, Nemka Ursula von der Leyen. Nekateri analitiki zaradi sporočil, ki jih je mogoče razbrati iz plinskega sodelovanja med Rusijo, Nemčijo in Ukrajino, ocenjujejo, da bo kmalu na dnevnem redu vprašanje gospodarskih sankcij proti Rusiji, ki jih je EU uvedla leta 2014 zaradi nezakonite ruske priključitve Krima.