Žana Vertačnik
6.2.2019

Dnevni center Ravne: Pes Sergio v klasično poučevanje otrok vnesel veliko veselja

Dnevni center Ravne: Pes Sergio v klasično poučevanje otrok vnesel veliko veselja
Dnevni center Ravne V ravenskem dnevnem centru se učenci od oktobra družijo s prav posebnim psom 
Aktualno

Obiskali smo Dnevni center Ravne, kjer se učenci od oktobra dalje enkrat mesečno družijo s psom po imenu Sergio. Bernski planšar skupaj z vodnico Ireno Koren v vsakdan otrok vnaša veselje in vzhičenost, prav to pa je ob vidnem napredku učencev tisto, kar pobudnici teh aktivnosti - Mihaelo Knez in Emilijo Sušič -  žene, da z delovanjem nadaljujejo.

Dnevni center Ravne, sicer enota Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, ima odslej poleg učencev in zaposlenih prav posebnega obiskovalca. Otroci bi ga z veseljem priznali kot stalnega člana vsakodnevnega pouka, tudi delavci ne skrivajo navdušenja. Govorimo o bernskem planšarju, terapevtskemu psu, z imenom Sergio. Na Koroškem manj znana praksa izvajanja terapij s psi pri otrocih z motnjo v duševnem razvoju se je z začetkom v tem šolskem letu v ravenskem centru zdaj že dodobra uveljavila.

Za zdaj zgolj druženja, ne terapija

Ob vstopu v njihove prostore v zimskem, a sončnem jutru, zaradi iskrivih oči otrok ni bilo nič kaj manj svetlo, postalo pa je precej bolj toplo, ko se je na enem mestu zbrala vsa pozitivna energija, ki jo premorejo učenci. Prav ta pozitivizem sta v klasično poučevanje desetih učencev, ki jih dnevno opremljajo s praktičnim znanjem, pomembnim za vsakdan, vnesli tudi delovna terapevtka Emilija Sušič in skupinska habilitatorka Mihaela Knez. Po vzoru preostalih centrov, pa tudi klasičnih šol in vrtcev iz nekaterih drugih koncev Slovenije, sta na Ravne - po tem, ko sta se o tem podučili in se izobraževali na Univerzitetnem rehabilitacijskem Inštitutu Republike Slovenije Soča -, s skupnimi močmi pripeljali pasjo terapijo. "Kontaktirali sva Društvo ambasadorjev nasmeha iz Ljubljane, gospo Ireno Koren in njenega terapevtskega psa Sergia," o začetku sodelovanja pove Knezova. Da zaradi redkosti srečanj, zdaj to izvajajo enkrat mesečno, pri tem (še) ne moremo govoriti o terapiji, a zgolj o druženjih, opozarja Sušičeva: "Za terapijo bi morala biti vsaj tedenska srečanja, da bi se lahko napredek beležil in se bi lahko opravljala testiranja. Tako pa gre za neko pol strukturirano aktivnost, kjer midve vnaprej pripraviva cilje, narediva plan srečanja, ampak je še vedno vse zelo ohlapno. Držimo se smernic, a so variacije znotraj tega še vedno možne."

image
Dnevni center Ravne Zadaj pobudnici aktivnosti s psi Mihaela Knez in Emilija Sušič, spredaj pa vodnica Irena Koren in pes terapevt Sergio 
image
Žana Vertačnik Sergio v osrednjem prostoru centra tudi na fotografiji, ki otroke motivira ob odsotnosti psa 

Učenci ob prisotnosti psa visoko motivirani 

Kako konkretno izgleda druženje s psom Sergiom, ki ga učenci vsak dan opazujejo tudi na fotografiji sredi osrednjega prostora enote – tja se nenehno obračajo, kažejo nanj in sprašujejo, kdaj ga bodo zopet videli -, razlagata pobudnici, za kateri se zdi, da ju izvedba navdušuje, s pozitivnimi rezultati pa tudi preseneča. Sušičeva poudari, da so pomembni vsi trije členi procesa: "Z Mihaelo poznava naše učence, dobro veva, kdo kaj potrebuje, kaj si želi in na kak način ga motivirati, da dosežemo cilj. Služiva kot tretji člen v procesu izvedbe: eden je terapevtski par, to sta gospa Irena in Sergio, drugi je naš učenec in tretji sva midve. Tvori se trikotnik, pri čemer mora biti vedno sožitje, da se dosežejo želeni rezultati." Delujejo v dveh skupinah po pet otrok, razlaga Knezova: "Najprej smo v krogu, ko pes in vodnica pozdravita otroke. Spekter aktivnosti, ki jih lahko izvajamo kasneje, pa je zelo širok."

image
Dnevni center Ravne

Sušičeva o aktivnostih pove, da se najprej srečujejo z osnovami: "Najprej si ga pogledajo, ga pozdravijo. Potem ga božajo, da se občuti, kako dolgo dlako ima, da je topel, morda koga še poliže po roki, tu gre v bistvu za ta senzorni vidik. Potem pa se glede na sposobnosti naših učencev dogajajo različne stvari."  Pozitivnih ugotovitev po nekaj izvedenih srečanjih kar ne zmanjka, ponazorita le nekaj primerov. "Tisti, ki imajo težave z govorom, psu dajejo navodila, denimo, da naj sede. S tem se govor krepi, izboljšuje, odvisno od učenca. Nekateri so po srečanjih tudi veliko bolj samozavestni, ker je bil pri njih kužek dlje časa. To si pač potem vsak po svoje predstavlja," razlaga Sušičeva. Knezova doda, da imajo tudi učenca, ki ima pred psi strah, zato tam pristopajo pazljivo: "Lahko mu da priboljšek, če se za to odloči sam, sicer pa mu daje verbalna navodila in ga to, da ga pes uboga, zelo veseli." Dodajata še, da je motivacija, ki jo pri otrocih ustvarja pasji prijatelj, neverjetna, da kaj takšnega še nista doživeli. Ob tem razlagata o učencu, ki sicer potrebuje veliko spodbud. "Ko mu recimo rečem, naj prime žlico, lahko sediva tudi deset minut, da sploh dvigne in stegne roko. Kužka pa je sam od sebe začel božati in tako stegnil roko, da sem bila presenečena," pove Knezova. 

image
Dnevni center Ravne
image
Dnevni center Ravne

Neučakanost otrok, da preteče mesec brez Sergia 

Pomaga tudi usposobljenost vodnice, ki se aktivno vključuje v načrtovanje srečanj, s psom je prestala ustrezna izobraževanja. Knezova našteje le nekaj lastnosti psov terapevtov, ki morajo biti v prvi vrsti tudi ustrezno veterinarsko pregledani: "Pes mora prenašati hrup, imeti veliko toleranco do stresa, navajen tudi potovati. So situacije, ki so neugodne, ki jih ne moreš predvideti."  Korenova se na Ravne enkrat mesečno prevaža iz Domžal, kar ni idealno, a na Koroškem ustreznega terapevtskega para niso našli. Gre za povsem prostovljno dejavnost in prav tu Sušičeva vidi verjeten vzrok za pomanjkanje ponudbe v naši regiji. "Vsi, ki to delajo, delajo v bistvu za nagrade, za pasje priboljške. Zato smo hvaležni, da se je gospa pripravljena voziti iz Domžal, to imamo srečo," je zadovoljna. In tako so tudi otroci, ki ob koncu našega pogovora zaznajo, o čem teče beseda, in prično z veseljem kazati na fotografijo psa. Knezova poudari, da na dnevni bazi izražajo željo po srečanjih, težko da jim je tudi časovno pojasnjevati, kdaj bo že preteklo tisto dolgo vmesno obdobje, ko Sergia ni. Vzhičenost in veselje otrok pa sta ključnega pomena, ko poudarjata njuno veliko željo po povečanju števila obiskov psa, ki je popestril in obogatil ne samo učni program, ampak tudi vsakdan otrok.