Iz Barcelone naš sodelavec Bojan Brezigar
11.9.2019

Demokratični cunami v Kataloniji

Demokratični cunami v Kataloniji
EPA Lani se je 11. septembra na ulicah Barcelone zbralo kar milijon ljudi.
Svet

Ob katalonskem nacionalnem prazniku se kaže razhajanje med glavnima osamosvojitvenima strankama.

Katalonija danes praznuje. 11. september je nacionalni praznik, dan, ko je leta 1714 v španski nasledstveni vojni padla Barcelona in je Katalonija izgubila avtonomijo. Praznik pa tudi letos ne bo dan veselja, kajti devet katalonskih voditeljev, sedem politikov s podpredsednikom vlade Oriolom Junquerasom in predsednico parlamenta Carme Forcadell ter voditelja dveh največjih organizacij civilne družbe, Jordi Cuixart (Ómnium cultural) in Jordi Sánchez (Assemblea Nacional Catalana - ANC), v priporu čaka na razsodbo. Splošno mnenje je, da bodo vsi obsojeni na visoke kazni. Tožilec je zahteval za Junquerasa 25 let zapora, za preostale pa 16 ali 17 let; skratka, zelo visoke kazni pod obtožbo odcepitve z nasiljem, medtem ko je ves svet na posnetkih videl, da katalonski referendum o neodvisnosti 1. oktobra 2017 ni bil nasilen, nasilna je bila samo policija, ki je pred volišči pretepala Katalonce, ki so želeli oddati svoj glas.
300 tisoč ljudi je najavilo udeležbo na protestnem praznovanju

Vzdušje bo torej vse prej kot praznično. Sicer je bila že lanska glavna manifestacija 11. septembra z milijonsko udeležbo namenjena predvsem solidarnosti s političnimi jetniki. Po začetku procesa so se Katalonci zbrali na ulicah še v februarju, kakih 300.000, v marcu pa kakih 60.000 na protestih sredi Madrida. Množica se pogosto zbira pred zaporom Lledoners blizu Manrese, kjer zaporniki čakajo na razsodbo, ki naj bi jo sodniki izrekli v prvi polovici oktobra, v zadnjih dneh pa se po vsej Kataloniji vrstijo razne manifestacije.

Tema letošnjih dogajanj je novo geslo, za katero so se dogovorili politiki v zaporu in politiki v izgnanstvu. Geslo je Demokratični cunami, torej vrsta manifestacij civilne družbe z namenom, da bi vztrajali pri zahtevi po neodvisnosti. Plakati s tem geslom so se že pojavili po vsej Kataloniji. Glavna akterja pobude sta bila predsednik stranke Junts per Catalunya Carles Puigdemont, ki živi v izgnanstvu v Belgiji, in generalna sekretarka stranke Republikanske levice ERC Marta Rovira, ki je v izgnanstvu v Švici. Sledil je poziv k množični udeležbi na današnji popoldanski manifestaciji, ki so ga podpisali vsi politični zaporniki in vsi politiki v izgnanstvu.

Velika enotnost torej? Ne, samo priložnostna. Razhajanja med strankama obstajajo in so videti nepremostljiva. Tudi o tem, kako naj se katalonska vlada odzove na obsodbo. V ERC mislijo, da bi bile takojšnje nove volitve primeren odziv, Junts per Catalunya se s tem ne strinja in njeni predstavniki pravijo, da je treba, nasprotno, okrepiti katalonsko vlado. ERC vztraja pri volitvah, ker ji javnomnenjske raziskave napovedujejo veliko zmago, Junts per Catalunya se noče odpovedati sedanjemu stanju, ker je najmočnejša stranka; tudi zato ne, ker je ob odsotnosti Puigdemonta, ki bi vsekakor želel ostati evropski poslanec in torej nadaljevati v Bruslju boj za priznanje poslanskega mandata, možno celo, da bi kandidiral Artur Mas, nekdanji predsednik, ki je bil obsojen, ker je leta 2015 razpisal prvi posvetovalni referendum. Obsodba je zadevala samo nedovoljeno porabo javnih sredstev, vendar še do prihodnjega leta Mas ne more kandidirati. Skratka, Puigdemontova stranka ima interes, da z razpisom volitev počaka.

Vse to kaže, da je stanje v Kataloniji kompleksno in da na vse močno vplivajo tudi spori v koaliciji. Za oceno in morda prva predvidevanja nadaljnjih ukrepov bo treba počakati na potek današnje manifestacije, predvsem na udeležbo. Prijavljenih je že 300.000 ljudi, najetih več kot tisoč avtobusov, kar pomeni, da bo shod množičen. Lani je bilo sicer prijavljenih 460 tisoč ljudi, a po oceni policije - ne organizatorjev! - se jih je zbralo kar milijon.