Petra Lesjak Tušek
12.10.2019

(DEBATA) Kako do boljših perspektiv za mlade na Ravnah

(DEBATA) Kako do boljših perspektiv za mlade na Ravnah
Petra Lesjak Tušek Debata o mladih v Kompleksu, župan Tomaž Rožen v ospredju odgovarja razpravljalcem.
Aktualno

O priložnostih in izzivih mladih na Ravnah na Koroškem z vrsto razpravljalci, ki jih je v Kompleksu v debati povezal Korociv, koroško stičišče nevladnih organizacij, s ciljem priprave nove strategije za mlade.

Kakšne so perspektive mladih na Ravnah, katere vsebine mlade sploh še povezujejo, pritegnejo, angažirajo, česa bi si želeli več, kaj sami predlagajo in vidijo kot svojo priložnost ali omejitev, kot tudi, kakšne so sploh nadaljnje zaposlitvene in stanovanjske možnosti, da bi mladi ostali v koroški regiji oziroma v domačem kraju - o vseh teh vidikih je sinoči v KMKC Kompleks tekla široka debata med številnimi udeleženci iz različnih društev in ustanov v občini in regiji. Korociv, koroško regionalno stičišče za nevladne organizacije, je posvet pripravil v sodelovanju z občino Ravne, ravenskim mladinskim svetom in komisijo za mladinska vprašanja in je del procesa priprave nove strategije za mlade v občini Ravne v obdobju od leta 2020 do 2024. V zvezi s strategijo so med mladimi (v starosti od 14 do 34 let) na Koroškem v septembru in oktobru opravili tudi anketo, v kateri je sodelovalo 911 vprašanih (okoli 400 z Raven) in ki je pomembno izhodišče ter opora za nadaljnje razmisleke o usmeritvah občine oziroma vseh, ki delujejo na področju mladinskih politik. 

Pasivnost ne le zaradi digitalizacije

Ana Pisar Čivčić, direktorica Kompleksa in predsednica komisije za mladinska vprašanja, se je ob vsebinah Kompleksa, s katerimi skušajo nagovoriti čim več mladih, dotaknila vprašanj aktivacije in (so)delovanja mladih v društvih, s katerim se ukvarjajo mladinske organizacije tudi širše. Digitalizacija je morda lahko eden od razlogov za pasivnost pri angažiranju, vendar pa se hkrati preveč krivde prelaga na tovrstne družbene spremembe, je ocenjevala. Zanimiva v anketi je paradoksalna ugotovitev mladih, da je na sploh dogajanje za mlade preveč usmerjeno zgolj na zabave, pa vendar bi si, kot so odgovarjali nadalje na vprašanje o prireditvah, ki bi si jih želeli, hkrati izbrali še več zabav. Po drugi strani je Marjana Kamnik, ki se je posveta udeležila v vlogi strokovne vodje Koroškega medgeneracijskega centra Ravne, ugotavljala, da je več področij, ki zanimajo mlade, kar se izkazuje tudi v medgeneracijskem centru. Opaža, da so mladi vse bolj občutljivi na področju ekologije in tudi aktivni, zato je to ena od tematik, ki jih kaže krepiti - kot recimo tudi promoviranje pitja vode iz pitnikov, ki se je ena od dobrih, tudi povsem lokalno usmerjenih akcij.

image
Petra Lesjak Tušek Debata o mladih v Kompleksu, podžupan Raven in vodja mladinske iniciative Aljaž Verhovnik.

O gradnji novih stanovanj na Javorniku

Širše so se v smislu zaposlitvenih priložnosti in o stanovanjski politiki v debato vključili predstavniki Regionalne razvojne agencije (RRA) Koroška in občine Ravne, župan Tomaž Rožen, podžupan Aljaž Verhovnik in občinska svetnica Mojca Erjavec, ki je izpostavljala tudi svoj primer vrnitve v domače okolje iz tujine namesto običajne poti odhodov ter možnosti za vzpostavitev mentorstva oziroma izkustvene sheme za mlade v sodelovanju s Korošci, ki živijo v tujini. Jure Knez z RRA je izpostavil primere pozitivnih podjetniških praks in program podjetno nad izzive (Poni), ki ga bodo začeli izvajati kot nadaljevanje projekta Podjetno v svet podjetništva. Ocenjeval je, da se resda marsikaj začne in konča pri denarju, a vendarle to ni vselej vse - velikokrat se začne in konča pri ljudeh. ​Jasmina Pungartnik (RRA) pa je mladim predstavljala štipendijsko shemo, ki jo izvajajo že od leta 2005, odkar so v sodelovanju z delodajalci podelili 882 štipendij. Ravno v ponedeljek bodo objavili novi poziv delodajalcem za vključitev v to shemo in ponovno pričakujejo dober odziv v kratkem času. Je pa večina štipendij razpisanih za poklicne in srednješolske programe in na tehničnem področju (strojništvo, metalurgija, tudi računalništvo in informatika), medtem ko je povpraševanje po družboslovnih kadrih, tudi glede na strukturo gospodarstva v regiji, pičlo. Rožen in Verhovnik sta med drugim pojasnjevala občinske načrte pri gradnji stanovanj - konkretnejše rešitve, ki jih lahko občina ponudi ob pridobljenem denarju iz davka na loto dobitek, so v večstanovanjskih blokih na Javorniku (vrata Javornika). Gradnja se bo, potem ko bodo prek zime pripravili vse potrebno dokumentacijo, začela prihodnje leto.

image
Petra Lesjak Tušek Debata o mladih v Kompleksu - predstavniki raznovrstnih društev in institucij v razpravi.

Le podpora centralizmu?

Razpravljalci so izpostavljali vrsto vidikov, vezanih na njihovo eksistenco kot na širši razvoj regije, tudi turistični v povezavi s prihodnostjo kmetij. Marcel Dover (Kompleks) je izzval župana Rožena z vprašanji občinskega vpliva na pridobivanje investitorjev in možnosti, da občina kroji politiko tako, da bi uspela privabljati uspešna podjetja. Ker je debata (tudi tokrat) segla na področje podhranjenosti regije v infrastrukturi in s tem tudi na prizadevanja za tretjo os, je Dover razmišljal tudi, da rešitve ne morejo biti zgolj v delovnih mestih v Ljubljani in mobilnosti, ki jo je kot ključno poudarjal župan, saj tako na nek način zgolj podpiramo že tako premočni centralizem v državi. Janez Kotnik se je z razmisleke vključil kot predstavnik društva podeželske mladine Mežiške doline in izpostavil težak položaj koroških kmetov. Da delajo preveč za premalo denarja in večinoma niso v položaju, da bi lahko preživeli le s kmetovanjem, je dejal. Rešitve vidi v boljši infrastrukturi, predvsem pa v pospeških razvoju turizmu - tržnice po koroških občinah so na primer eden od projektov občin, a niso dovolj, ker tudi za razliko od večjih mest, žal nimajo tolikšnega zaledja kupcev.

 

Od turizma do kulture
Mladi so se v debati zanimali tudi za perspektive Rimskega vrelca, javorniškega gradu in Ivarčkega jezera ter s tem vizijo občine za turistični razvoj. Dijaki so povpraševali tudi o možnostih, kako bi lahko pridobili in si uredili kak prostor za druženje, ne glede na to, da društva povečini prostore imajo na razpolago - nekatera bolj, druga manj primerne. Mlade glasbene skupine imajo na primer možnost vaditi tudi v Kompleksu, jih pa sicer ni prav veliko.
Deloma so se v debati dotaknili tudi kulturnega področja in ponudbe za mlade, pri čemer je prizadevanja, da ponudijo kakovostni glasbeni abonma ter da se je na Ravnah mogoče izobraževati tudi v klasični glasbi in še rasti tudi na tem področju, izpostavljal zlasti Đorđe Berak (Glasbeni center).