Jelka Zupanič
14.3.2019

Davčne spremembe: Morda boste že letos ujeli nekaj več evrov

Davčne spremembe: Morda boste že letos ujeli nekaj več evrov
Andrej PETELINŠEK Dobršen del višje neto plače je tako ob tokratni reformi v rokah šefov. Tistih v podjetjih, seveda. Ti bodo odločali, ali bo zadnja davčna reforma zaposlenim ostala v lepem spominu.
Slovenija

Če bi že letos uzakonili do povprečne plače neobdavčeni regres za letni dopust in bi ga delodajalci tudi množično izplačevali, bi reforma večini hitro prinesla v žep več, medtem ko bomo na nižjo dohodnino in višjo obdavčitev dohodkov iz kapitala še čakali.

Še ne veste, koliko manj dohodnine bi plačali, če bi v letu 2020 obveljala davčna reforma, kakršno je nedavno predlagal finančni minister Andrej Bertoncelj? Za lažjo predstavo, ali vas bo minister s predlogom takoj spravil v dobro voljo ali pač ne, vam ponujamo še nekaj izračunov. Za tipične plače - od minimalne do šestih povprečnih - so jih pripravili v finančnem ministrstvu.

Če se boste z očmi ustavili predvsem v zadnji vrstici velike preglednice, boste takoj opazili, kaj lahko pričakujete, če in ko vam bodo po novem davčili vaše lanske plače, regrese, nadomestila, bonitete in drugo. Ker smo v preteklosti že doživeli podobna dohodninska prerazporejanja bremen, ki naj bi zlasti "najbolj produktivnim kadrom" prinesla višje neto plače, vemo, da ne bomo poznali vseh odgovorov vse do dviga rok za reforme. Vmes bodo valorizacije, naše plače bodo rasle, vlada bo predstavila pokojninske in zdravstvene ukrepe, zagotovo pa ne bomo ušli tudi žolčni razpravi. O čem? O tem vendar, kdo so najbolj produktivni kadri. In ali so res ujeti v pretirano obdavčeni drugi in tretji razred, ki naj bi bil v tej reformi deležen najbolj izdatnega dviga neto dohodkov.

- 273 milijonom evrov dohodnine bi se vlada odrekla za višje neto plače - pri dohodnini 133 milijonom, pri regresu 90, pri 13. plači 50 milijonom evrov.

- 113 milijonov evrov bi dobila, ker bi bolj obdavčila kapital, 43 milijonov več z višjo obdavčitvijo dobičkov iz kapitala, obresti, dividend in dohodkov iz najemnin, 70 pa s 5-odstotno minimalno obdavčitvijo podjetij z davkom od dohodkov pravnih oseb in z dvigom tega davka z 19 na 20 odstotkov.

- 160 milijonov evrov bi prineslo bolj učinkovito pobiranje davkov.

Minimalna plača - za 36 evrov višji letni neto

Teoretični izračuni so kljub temu zgovorni. Razkrivajo vladni namen, četudi nikomur ne jamčijo, da bo povprečno plačani zavezanec ob poračunu dohodnine 2020, ki ga bo dočakal maja 2021, na boljšem za točno 144 evrov. Minister Bertoncelj namena reforme ne skriva in pričakuje, da bodo ljudje in podjetja vladi hvaležni. Odrekla se bo vendar delu davkov in prispevkov, da bodo imeli višje neto plače in bodo lahko več trošili. In bo tako k dvigu plač spodbudila tudi podjetja. Za Večer je minister zatrdil, da je davčni predlog dober, "ker je dober za ljudi", za 850 tisoč zaposlenih.

image
Robert BALEN Poznamo krilatico: kralju vsak po evro na mesec. Za Slovenca ta evro ne bi bil velik problem, kralj pa bi vsak mesec dobil dva milijona evrov.

Izračuni pokažejo, da bi posameznik z minimalno plačo, ki ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane, po reformi letno plačal 36 evrov manj dohodnine. Zakaj? Primerjava med staro in novo lestvico razkrije, da bi mu zaračunali manj zaradi dviga mejnega zneska obdavčitve v prvem dohodninskem razredu za 479 evrov in zaradi skoraj 200 evrov višje dodatne splošne dohodninske olajšave. Davčna stopnja bi ostala v prvem razredu nespremenjena, 16-odstotna. Ni težko uganiti, zakaj. Pri pobiranju davkov je pač zelo pomembna igra malih številk. Če plačuje davke veliko posameznikov, tudi njihovih le nekaj deset evrov mesečno izdatno polni blagajne, z dohodnino tudi občinske. Sicer pa poznamo krilatico: kralju vsak po evro na mesec. Za Slovenca ta evro ne bi bil velik problem, kralj pa bi vsak mesec dobil dva milijona evrov.

Simičevo ugibanje, kaj je za najmanj plačane bolje

O prijaznosti Bertoncljevih predlogov do najnižje plačanih zavezancev za dohodnino je že podvomil davčni svetovalec Ivan Simič, tisti generalni direktor nekdanjega Dursa, zaradi katerega nam že leta pripravljajo dohodninsko napoved kar davkarji, le da ji rečemo zdaj informativni izračun dohodnine. Bralce svojega bloga je pred nekaj dnevi pobaral, katera dohodninska lestvica je boljša za zavezance z nižjimi dohodki. Njegova lestvica, ki jo je predlagal pred osmimi leti kot član našega prvega fiskalnega sveta, ali ta, najnovejša? Simič bi namreč takrat, ko je imela kriza že špičaste zobe, vsem z do 10 tisoč evrov neto letne davčne osnove zaračunal le 10 odstotkov dohodnine, tistim do 25 tisoč evrov osnove v drugem razredu pa fiksni davek tisoč evrov in na razliko še 16 odstotkov ... (celotna lestvica je na Simičevem blogu).

Reformni izkupiček bo odvisen tudi od tega, kako posameznik uporablja svoje premoženje in v katerem podjetju dela

Tudi splošno olajšavo bi takrat Simič dvignil na 6000 evrov. Zdaj bi jo finančno ministrstvo povišalo s 3303 na 3500 evrov, ker javne finance več ne vzdržijo. Za najnižje plačane smo namreč že pred leti raje kot s poenostavitvijo dohodnine poskrbeli z dodatno splošno olajšavo, ki bi jo zdaj s 6519 evrov dvignili na 6717 evrov. Zakaj? Tudi zato, da prejemniki decembra uzakonjene višje minimalne plače ne bi plačevali zaradi višjega minimalca več dohodnine, na kar je vlado opozoril največji sindikat zasebnega sektorja ZSSS. Tako ostaja tudi bodoča lestvica (objavljamo veljavno in morebitno novo) v spodjem delu še kar zvesta kriznemu vzorcu.

Čislana bodo podjetja z najvišjim regresom in 13. plačo

Ker je za slovensko plačno krajino značilno, da skoraj dve tretjini zaposlenih s plačo ne preseže povprečne slovenske, je več kot poučen tudi izračun morebitnega dohodninskega prihranka pri poldrugi minimalni plači. Prejemniku take plače bi že pripadala višja navadna splošna olajšava, zaradi manj privitega davčnega vijaka bi mu pobrali za 108 evrov manj dohodnine. Posamezniku s povprečno plačo bi pustili po novem v žepu vsako leto 144 evrov več kot zdaj, tistemu z dvema povprečnima plačama 672 evrov, s štirimi 1212 evrov, s šestimi pa 2232 evrov. Nova lestvica ima torej tudi več posluha za bolje plačane zavezance in postaja na vrhu vse bolj podobna avstrijski.

Dobički iz kapitala bodo obdavčeni bolj
Več kot 200 tisoč posameznikov bo morebiti po reformi plačalo tudi višji končni davek na kapitalske dobičke, dividende, obresti (doma in v EU le tiste nad 1000 evrov) in na dohodke iz najemnin. Stopnjo davka bi namreč v finančnem ministrstvu dvignili s 25 na 30 odstotkov. Same cedularne obdavčitve ne bodo spreminjali, saj je bil lanski upor obetanemu prištevanju kapitalskih dobičkov posameznikov v dohodnino zgovoren dokaz, da tega lastniki kapitala ne bi trpeli. Tako bi po novem zvišali le stopnjo davka. Posameznik, ki bi celo leto oddajal garsonjero za 500 evrov mesečno, bi tako po novem ob nespremenjenih pravilih igre (normirani stroški bi ostali 10 odstotkov) plačal za 270 evrov več davka, zdaj 1350, po novem 1620 evrov. Koliko davka si bo država vzela od dobičkov pri prodaji vrednostnih papirjev, deležev in kuponov po petih, desetih, petnajstih letih imetništva, pa še ni mogoče reči. Završalo je, ker si je sprva želela svoj del kolača tudi po dvajsetih letih imetništva. Zdaj ponuja finančno ministrstvo v presojo tri predloge (v tabeli).

Ker ta davčna reforma daje in hkrati podjetjem ponuja možnosti za višja izplačila, bo posameznikova presoja, koliko bo z njo pridobil, zelo odvisna od tega, v katerem podjetju dela. Če mu bo lahko podjetje že letos (za zdaj je predlog le na papirju) izplačalo novi znesek neobdavčenega regresa, ki znaša 1692 evrov, prej pa je prejemal dobrega tisočaka regresa ali celo zgolj minimalnega, ki znaša ta hip 887 evrov, bo imel tak posameznik že letos višje neto prejemke. Če bo prihodnje leto zaživela nova dohodnina, bo del njegove višje neto plače odvisen od nove dohodnine, drugi od višine regresa in morebiti še od manj obdavčene nagrade za poslovno uspešnost oziroma 13. plače. Kjer te plače prejemajo, imajo že zdaj višje neto prejemke. Po novem v 2020. z dohodnino ne bi obdavčili največ 2400 evrov nagrade, prispevke nanjo bi seveda zaračunali.

Če bo lahko posameznik k neto plači prištel ne le za nekaj sto evrov višja regres in 13. plačo, ampak tudi višji neto zaradi nižjega plačila dohodnine, bo spoznal davčno reformo v najlepši podobi. Dobršen del višje neto plače je tako ob tokratni reformi v rokah šefov. Tistih v podjetjih, seveda.