Srečko Klapš
14.1.2020

Centralna banka pošilja zakon o izbrisanih v ustavno presojo

Centralna banka pošilja zakon o izbrisanih v ustavno presojo
Robert Balen Zakon bi omogočil izplačilo odškodnin lastnikom izbrisanih vrednostnih papirjev bank. Banka Slovenije se ne strinja, da bi odškodnine plačala ona. 
Aktualno

Banka Slovenije zahteva oceno ustavnosti zakona za sodno varstvo po izbrisih v bankah. Predlaga še prednostno obravnavo in začasno zadržanje uporabe zakona.

Banka Slovenije (BS), ki jo vodi Boštjan Vasle, je pretekli petek vložila zahtevo za oceno ustavnosti Zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Ob tem so poudarili, da zakon krši temeljna načela delovanja centralne banke, kot jih določata slovenska ustava in tudi pravo EU. "Zakon je sporen predvsem z zornega kota monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke, na kar so večkrat opozorile tudi mednarodne institucije," še utemeljujejo vložitve zahteve. V BS pozdravljajo namero vlade za ureditev pravnega varstva imetnikov podrejenega dolga, a dodajajo, da trenutna rešitev tega ne omogoča. V postopku priprave zakona so podali tudi več predlogov, kako ustrezno urediti položaj centralne banke v tovrstnih sodnih postopkih, ki kot so zapisali v BS, niso bili upoštevani. Zakon namreč določa, da naj bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov Banke Slovenije, ki bi bili sicer pretežno namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, in iz že oblikovanih splošnih rezerv.

Menijo, da je to kršitev prepovedi monetarnega financiranja

V sporočilu za javnost po vložitvi ustavne presoje so povzeli argumente, s katerimi v BS utemeljujejo zahtevo. Zakon krši prepoved monetarnega financiranja, po katerem sredstva centralne banke ne morejo biti porabljena za naloge, ki ne sodijo v delokrog centralne banke. Splošno sprejeto stališče v EU namreč je, da reševanje bank ni naloga centralne banke.

Zakon določa tudi, da BS odgovarja potencialno objektivno, ob čemer ji nalaga obrnjeno dokazno breme. Z zornega kota odgovornosti je tako stroga odgovornost javnih institucij izjema v Sloveniji in tudi v EU: "Banki Slovenije zakon nalaga še plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala. Centralna banka namreč ne more zagotavljati sredstev za ukrepe socialne narave, kamor sodijo omenjene pavšalne odškodnine. Ob taki ureditvi je kršitev prepovedi monetarnega financiranja še toliko bolj očitna," še menijo v BS. Zakon tudi določa, da naj bi se odškodnine poplačale iz bodočih dobičkov BS, ki bi bili sicer pretežno namenjeni oblikovanju splošnih rezerv, in iz že oblikovanih splošnih rezerv. S tem zakon posega v finančno neodvisnost centralne banke, ki mora imeti na voljo sredstva za izvajanje primarnih nalog, prav tako pa mora imeti tudi možnost odločanja pri oblikovanju rezerv.

Banke z več kot pol milijarde evrov dobička
Konec novembra je bilančna vsota bank v Sloveniji dosegla 40,894 milijarde evrov, kar pomeni 6,2-odstotno medletno rast oziroma največjo rast po krizi. Dobiček po davkih je v enajstih mesecih znašal 520,2 milijona evrov, s čimer je presegel predlanski celoletni dobiček. Tako so banke v enajstih mesecih lanskega leta dobiček pred davki povečale za 16,4 odstotka na 583,9 milijona evrov, dobiček po davkih pa se je zvišal za 13,9 odstotka, je objavila Banka Slovenije.
Novembra, ko je Banka Slovenije zaostrila pogoje kreditiranja za prebivalstvo, se je v primerjavi z oktobrom medletna rast stanovanjskih posojil povečala. Medletna rast potrošniških posojil se je nekoliko znižala, a je ostala visoka. Pri stanovanjskih posojilih se je medletna rast po oktobrski okrepitvi novembra še nekoliko povečala, in sicer na 5,8 odstotka.
Novembra je medletna rast potrošniških posojil znašala 10,3 odstotka, oktobra 11,9 odstotka, medtem ko je v prvih devetih mesecih znašala v povprečju 12,2 odstotka.

V BS predlagajo še, da sodišče presodi tudi nekatera v zakonu predvidena postopkovna pravila. Ta po njenem mnenju ne zagotavljajo učinkovitega sodnega varstva, BS pa postavljajo v izrazito podrejen položaj, posegajo v pristojnosti institucij EU ali so v nasprotju s pravili varovanja zaupnih nadzorniških podatkov, ki veljajo v EU. Predlagajo še začasno zadržanje uporabe zakona, saj menijo, da takega zakona v praksi ni mogoče izvajati, ter prednostno obravnavo zahteve za presojo ustavnosti. Zakon je sicer začel veljati 19. decembra lani, z njegovo uveljavitvijo pa je državni zbor izpolnil odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016.

Objavili odločbe in dokumente v zvezi z ukrepi in izbrisi

Banka Slovenije je 3. januarja letos na svoji spletni strani objavila tudi dokumentacijo za vseh šest bank, ki so jim v letih 2013 in 2014 izrekli ukrepe na podlagi Zakona o bančništvu. Gre za Abanko, Banko Celje, Factor Banko, Novo KBM, NLB in Probanko. Objavljene so odločbe, pogodbena razmerja Banke Slovenije z osebami, ki so izdelale ocene vrednosti bank. Nadalje dokumente, iz katerih je razvidna vsebina pogodbenega razmerja med Banko Slovenije in izvajalci pregleda kakovosti sredstev, obremenitvenih testov in cenilcev nepremičnin (stresni test Oliver Wyman, stresni test Roland Berger).

Objavili so tudi zapisnike in gradiva usmerjevalnega odbora, ki je usmerjal in nadzoroval izvedbo skrbnega pregleda bank v letu 2013, vključno z zapisniki in gradivi delovnih teles odbora, ki so obravnavala posamezna področja skrbnega pregleda, vključno z metodološkimi usmeritvami in dokumenti glede izmenjave podatkov in obravnave ugotovitev in rezultatov: popisi gradiv za sestanke usmerjevalnega odbora ter zapisnikov sestankov; zapisnike združenega usmerjevalnega odbora za "bottom-up" in "top-down" stresne teste; zapisnike sestankov operativnega odbora; popis postopka vprašanj in odgovorov (Q&A); popis metodoloških delavnic in popis metodologije.