Kristina Božič
12.6.2019

Cankarjev dom: "Z zaposlitvijo čistilk bo lažje delati"

Cankarjev dom: "Z zaposlitvijo čistilk bo lažje delati"
Robert Balen V Cankarjevem domu je trenutno zaposlenih 157 delavk in delavcev, ki letno poskrbijo za 2500 prireditev.
Slovenija

Osrednji hram kulture je več let čistilo sedem redno zaposlenih in devet čistilk preko čistilnega servisa. Julij naj bi prinesel enakopravnost in zaposlitev vseh.

"Javni zavodi smo bili dolgo časa pod pritiskom očitkov, tudi v okviru kulturne politike, da imamo preveč zaposlenih," pojasni generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski in doda, da jih je odobritev ministrstva za kulturo, ki ga vodi Zoran Poznič, da lahko spremenijo kadrovski načrt in zaposlijo čistilke, ki so do sedaj delale prek čistilnega servisa, glede na prejšnje izkušnje prijetno presenetila. Gre za enega prvih primerov dobre prakse "insourcanja" delavk in delavcev v javni upravi v času vlade Marjana Šarca. Ta se je k zaposlitvi "outsourcanih" delavk in delavcev zavezala tudi v koalicijski pogodbi. "Odločili smo se, da bomo zaposlili tudi del varnostnikov. Del pa jih ne moremo, saj nimamo licence za opravljanje službe varovanja," opozori na določene sistemske ovire poslovna direktorica Barbara Štukelj.

image
Robert Balen Uršula Cetinski

"Podporne službe so ključni del," opisuje delo največje kulturne institucije Uršula Cetinski. "Trdno sem prepričana, da morajo ljudje, ki v določeni instituciji opravljajo podobno delo, delati v primerljivih oziroma enakopravnih pogojih. Če je nekdo redno zaposlen, drugi pa outsourcan, tega ni," pravi magistrica kulturnega menedžmenta, ki Cankarjev dom vodi od leta 2014 in ga bo vodila tudi v naslednjem mandatu. Delo čistilk in čistilcev v Cankarjevem domu poteka pogosto med predstavami, na odru in v zaodrju. Le manjši del zajema stereotipno predstavo čiščenja pisarn. Hkrati je stavba pod spomeniškim varstvom in površine, pokrite z makedonskim marmorjem, zahtevajo posebno skrb, pojasnjujejo v javnem kulturnem zavodu.

Vsako delo šteje

"Že sedaj imamo zaposlena del čistilk in osebo, ki jih koordinira. Imamo opremo za čiščenje, saj je delno vgrajena v samo stavbo," pojasni Barbara Štukelj in s tem pove, da organizacijsko ne bo večjih sprememb. Del denarja, ki so ga sedaj dobili prek kulturnega ministrstva iz proračuna za splošne stroške in so z njim plačevali zunanje izvajalce, se bo prerazporedil v postavko plač.

Pomanjkanje kadra
V Cankarjevem domu je trenutno zaposlenih 157 delavk in delavcev, ki letno poskrbijo za 2500 prireditev. Pomanjkanje kadra čutijo predvsem med delavkami in delavci, ki skrbijo za izvedbo dogodkov, za luči, sceno in zvok, saj pogosto potekajo dogodki v vseh šestih dvoranah hkrati, pojasni generalna direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski. Doda, da približno 37 odstotkov plač zaposlenih pokrijejo iz lastnega prihodka, tržne dejavnosti in prodaje vstopnic. K rednim javnim sredstvom v višini 5,5 milijona evrov so tako lani dodali 4,5 milijona evrov, ki so jih ustvariti sami, od tega pa so prek davkov in prispevkov nazaj v proračun vplačali 3,6 milijona evrov.

Nekatere čistilke, ki so do sedaj prostore Cankarjevega doma čistile prek zunanjega izvajalca, so napovedale, da jih zanima prijava na redno delovno mesto, pravita sogovornici. Rok za prijave za osem delovnih mest je potekel konec maja in zaposlitve naj bi bile zaključene do konca meseca. Četudi bodo kot delodajalec sedaj poskrbeli za nadomeščanja, je Uršula Cetinski jasna: "Nam bo lažje. Z dovoljenjem ministrstva, da čistilke zaposlimo, se bo za nas delo olajšalo. Redno zaposleni dobro poznajo svoje delovno okolje, področje in način dela. Če se ljudje pogosto menjajo, lahko nastanejo težave."

Doda, da bi delo v javnem sektorju moral povezovati skupni cilj: "Delati čim bolj kakovostno, saj delamo za ljudi in uporabljamo za to javni denar." Sedanji sistem, opozori, omejuje avtonomijo institucij tudi na področju kadrovskih odločitev, zaradi česar je prepričana, da se marsikdaj ne dosežejo uspehi, ki bi bili mogoči. "Potrebujemo kakovostne vizije, za katerimi stojijo odgovorni v institucijah, skupni cilj države pa bi moral biti, da so ljudje dostojno plačani in delajo v dostojnih delovnih razmerah. Tako na področju javnega sektorja kot v gospodarstvu," opiše absurd sedanjih razmislekov, ki sredstva za plače prepoznajo le kot nepotreben strošek. "To je, kot če bi rekli, da je super, da namenimo javna sredstva za material v zobozdravstveni negi, zobozdravniki pa naj nove zobe naredijo zastonj. Kar se dela v kulturi, se še vedno ne prepozna kot delo. Kulturni delavci in delavke naj bi delali iz veselja, na krilih poslanstva. Kako to, da tega nihče ne pričakuje od vodovodarja, ki popravi pralni stroj?" poudari pomen dolgoročne in dosledne kulturne politike.