Tatjana Vrbnjak
13.6.2019

Bližnje srečanje s kačo: Pustite, da se umakne

Bližnje srečanje s kačo: Pustite, da se umakne
Profimedia
Aktualno

Predvsem poleti je mogoče srečati tudi kakšno kačo. Potrebna je previdnost, ne panika

Lepi sončni dnevi kar vabijo na sprehode v naravo in tam lahko srečamo tudi kačo. Sodeč po objavah na družabnih omrežjih, se zdijo ta srečanja pogosta. Je letos res več kač kot običajno, imamo kačje leto? "Temu ne bi mogel pritrditi," odgovarja Branko Kolar iz mariborskega Akvarija - terarija. "Kače zdaj po letošnjem hladnem maju zelo uživajo na prisojnih legah, pregrevajo se na soncu, črpajo UV-žarke. In ker je to hkrati tudi čas njihovega parjenja, so živali manj previdne," o možnem razlogu za morebitno bolj pogosto opaženost razmišlja Kolar. Če sploh so pogosteje opažene kot sicer. Še nedavno je to, da je kdo srečal kačo, ostalo slišano v manjšem krogu, danes pa objava takega srečanja na družabnih omrežjih zajame množico ljudi. In ker videti kačo pač ni čisto vsakdanje - kače se nam namreč praviloma izognejo, če nas zaznajo - se srečanje s kačo neredko deli na teh omrežjih.

image
Andrej Petelinšek Kačo je mogoče srečati v naravi, a tudi ko prečka cesto. Tale se je to odločila storiti v bližini hotela Arena. 

Modrasi so, gadov ni

V Sloveniji živi enajst vrst kač, od tega so tri strupenjače - modras, navadni gad in laški gad, ki živi na Primorskem. Kakšne kače pa živijo v naši neposredni bližini? "Na Piramidi in Kalvariji so večinoma modrasi, nižje na vrtovih, ob vrtnih lopah, pri vznožju so goži in smokulje, ob Dravi pa kobranke in belouške, drugih skorajda ni," razlaga Kolar. Od naštetih je samo modras strupena in nevarna kača. Pri nas lahko živi še navadni gad, a ga Kolar na mariborskem območju ni videl vsaj že 20 let. "Čeprav nam vsako leto kdo prinese mrtvo smokuljo in trdi, da je gad, a seveda ni. Smokulja ima smolo, da je nekoliko podobna gadu, in četudi nima rožička, značilnega za gada, jo ljudje zamenjajo z njim - strah ima velike oči in smokuljo potolčejo v veri, da so ubili strupenega gada," pravi Kolar.

image
Gasilska Brigada Maribor Kača kobranka

Ljudje zaradi kač tudi pokličejo na Kačofon (040 322 449), kjer člani Herpetološkega društva dajejo informacije o domorodnih vrstah kač in svetujejo, kako ravnati, če se kača pojavi v bližini domovanj oziroma zaide v objekt. Ljudje kličejo pogosto, okoli 300 klicev letno imajo. Največkrat se nanje obrnejo, ko opazijo kačo v bližini svojega bivališča, navaja Grišo Planinc iz omenjenega društva.

Kača se umakne, če ji damo priložnost

Če smo na sprehodu glasni, nas kača praviloma zazna in se umakne. Če jo vseeno presenetimo in jo vidimo, le obstanimo in kača se bo umaknila. Lahko tudi z nogo udarimo ob tla, da začuti vibracije, nikakor pa ne drezamo vanjo in je ne preganjamo ali dražimo s palico ali celo z nogo. "Če obstanemo in ji damo čas, da se umakne, bo to zagotovo storila," pravi Kolar.

Strah pred kačami je prirojen
"Kače so naši zavezniki v boju proti glodavcem - voluharji, miši, krtice so njihovo osnovno živilo," pravi Kolar. A v Sloveniji je javno mnenje kačam precej nenaklonjeno, veliko ljudi ima tudi strah pred njimi. "Strah pred kačami je privzgojen, ne prirojen," pravi Kolar iz izkušenj pri delu v mariborskem akvariju, kjer gostijo različne skupine otrok. "Na demonstracijah vrtčevski otroci kačo večinoma brez zavor primejo v roke, osnovnošolci se že obnašajo bolj rezervirano, med srednješolci pa je le še malo takih, ki jo hočejo vzeti v roke."

Ugrizi so redki - le kadar se kača čuti res ogrožena, se z ugrizom brani, še razlaga strokovnjak iz terarija. Do ugriza pride praviloma ob nepričakovanih nenamernih stikih, ko žival denimo po nesreči primemo ali zaidemo v njeno neposredno bližino - na primer sežemo z roko v grmiček ali sedemo v travo in jo presenetimo. "Če pride do nesreče, je treba obiskati zdravnika. Velika večina ljudi nima hujših posledic, razen bolečine in otekline, tiste, ki so občutljivi za strupe, je treba spremljati," razlaga Kolar.

Letos v mariborskem UKC en primer ugriza kač

V Centru za zastrupitve UKC Ljubljana zaradi ugriza kače letno sprejmejo pet do deset ljudi, približno polovica jih potrebuje protiserum. V UKC Maribor so letos obravnavali en ugriz kače, lani pa štiri (od tega en otrok in tri odrasle osebe). "Pri vseh primerih sicer ni bilo potrjeno, da je šlo dejansko za ugriz kače, v dveh primerih je bil samo sum na ugriz kače. Pri navedenih ugrizih je bil en ugriz v spodnje okončine in eden v roko. V UKC Maribor imamo protistrup vedno na voljo. Pri odrasli osebi je izjemno malo verjetno, da bi bile resne posledice ob piku slovenske kače, več previdnosti svetujemo pri otrocih," pravijo v Urgentnem centru UKC Maribor. 

image
Igor Napast Modras je ena od treh strupenih kač, ki živijo v Sloveniji, in edina strupenjača, ki živi na našem območju. 

Po zdravniško pomoč, pravijo v Centru za zastrupitve UKC Ljubljana, pridejo tisti, ki imajo srednje hude do hude znake zastrupitve - ko se pojavijo velike lokalne otekline, hude bolečine ali bruhanje, driska, nizek pritisk, težko dihanje ali kakšne druge sistemske reakcije. A da bi odrasel človek umrl zaradi ugriza strupenjače iz naših krajev, bi moral imeti že zelo veliko smolo, poudarja Damjan Grenc iz Centra za zastrupitve. Veliko ljudi pa zdravniške pomoči sploh ne poišče, ugrizi kač namreč najpogosteje niso nevarni. Ob sumu na ugriz kače Grenc svetuje, naj se človek pri odločitvi, ali bo poiskal zdravniško pomoč, ravna po svojem počutju.

Ko kača ugrizne, se lahko to kaže zelo različno: lahko sta klasični dve luknjici, lahko je samo ena luknjica, lahko je opraskanina, odvisno od situacije, kako je do ugriza prišlo. Po ugrizu je treba sneti prstane in zapestnice zaradi morebitne otekline, prizadeti ud imobilizirati (vendar ne trdo, za roko denimo zadostuje, da jo imobiliziramo z ruto počivalnico), poklicati na pomoč in v spremstvu doseči zdravnika. Ugrizno mesto je treba očistiti - če bi ob mestu ugriza še ostalo kaj strupa, ga je treba obrisati stran od mesta rane, da se ne zanese še dodatno v rano. In še pomemben nasvet: ne zarezujemo, ne podvezujemo, ne sesamo, ne izžigamo, to so dokazano metode, ki ne učinkujejo, ne pomagajo, navaja Grenc.

image
Igor Napast Gož