Jelka Zupanič
7.11.2019

Banka Slovenije ne bo omilila pogojev za posojila

Banka Slovenije ne bo omilila pogojev za posojila
Robert Balen Boštjan Vasle in Primož Dolenc sta včeraj pojasnjevala odločitev Banke Slovenije.
Aktualno

Dokler rast potrošniških posojil ne bo padla pod deset odstotkov, bo Banka Slovenije vztrajala pri pogojih za njihovo podeljevanje, ker želi dolgoročno ljudi obvarovati pred tem, da jih ne bi mogli vrniti.

"O odzivih politike ne bi govoril," se je viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije (BS) Primož Dolenc izognil spopadu s politiko. A bolj kot "tako drastični" odzivi na ukrepe jih je presenetilo nerazumevanje le-teh. "To, da nismo praktično nič spremenili v delu, ki se zdaj izpostavlja kot najbolj problematičen, torej pri stanovanjskih posojilih, kjer se ni spremenilo nič, odzivi pa so ravno na ta del največji," je včeraj dejal Dolenc. In dal, tako kot guverner Boštjan Vasle, vedeti, da BS pogojev zdaj ne bo omilila. Dolžna je skrbeti za finančno politiko in finančno stabilnost, tako, kot je vlada dolžna skrbeti za stanovanjske, dohodkovne, socialne in druge politike v državi, ki so z ukrepi privrele na dan. BS pa skrbi tudi za banke, ki bi lahko imele težave, če ljudje zaradi ohlajanja gospodarske rasti, ko bo lahko kdo ostal tudi brez dela, v prihodnjih letih ne bi mogli vrniti posojil, ki so jim jih dale. In pri tem niso upoštevale tri leta starih priporočil svojega nadzornika, BS.

Zakaj so za banke potrošniška posojila slajša

Naj spomnimo, da se je politika v minulih dneh, nazadnje premier Marjan Šarec, zavzela za omilitev strogih pogojev, pod katerimi lahko od 1. novembra naprej banke dajejo potrošniška in stanovanjska posojila. Premier je pričakoval, da bodo v BS "v času, ko se gospodarstvo ohlaja, iskali načine, kako spodbujati kroženje denarja", in ni pozabil poudariti, da LMŠ Vasleta ni podprl za guvernerja. Tudi kaj si bodo centralni bankirji in predsednik vlade povedali na srečanju, Dolenc ni komentiral. Preslišal je tudi, kaj je menil o ukrepu BS finančni minister Andrej Bertoncelj, ki lahko sodeluje na sejah sveta BS. Svet je namreč soglasno odločil, da bo tri leta staro priporočilo bankam postalo obvezno zaradi vrtoglave rasti potrošniških posojil in bo veljalo, dokler se rast teh posojil ne bo umirila. Podjetniška in stanovanjska posojila rastejo namreč stabilno in primerno. Slišali smo tudi, da so v ukrepih upoštevali zneske, ki jih predpisujejo zakoni. Te sprejema politika in ona je v 102. členu zakona o izvršbi in zavarovanju bankam priporočila, koliko plače mora po rubežu dolžniku ostati za življenje in preživljanje otrok.

Preden vzamete posojilo v banki
"Osnovna logika zdravega zadolževanja je, da sam premisliš, koliko si kreditno sposoben oziroma koliko lahko odplačuješ in da se o tem ustrezno informiraš v ustrezni finančni ustanovi," je vsem, ki nameravajo zaprositi za bančno posojilo, priporočil namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. Namen priporočila bankam v zadnjih treh letih in tudi sedanjega ukrepanja in sporočanja stališč javnosti je namreč tudi, da se posamezniki ozavestijo o tem, koliko so lahko dejansko zadolženi. "Iz pretekle krize v ZDA, torej ne v Sloveniji, vemo, da so posamezniki zelo napačno ocenili svojo kreditno sposobnost," je dodal Dolenc, kar "je pripeljalo do svetovne gospodarske krize, ne samo krize v Sloveniji."

Taki zagretosti za deset in več let trajajoča zdaj povprečno kar 8000 evrov visoka potrošniška posojila (tudi do 15 tisoč evrov sežejo nekatera) lahko po Dolencu botruje več razlogov. A zakaj so za popravilo strehe v preteklih letih vse banke pri nas raje posojale gotovino, katere poraba za razliko od stanovanjskih posojil ni nadzorovana in lažje obide tudi davke? V BS niso želeli izpostaviti nobene banke, zato ne vemo, katera je največ prispevala k temu, da je polovica potrošniških posojil daljša od priporočenih sedem let. Dolenc je povedal le, da podjetja niso več najemala toliko posojil, zato so začele banke intenzivno privabljati potrošnike. "Hkrati ugotavljamo tudi, da so obrestne mere na potrošniška posojila bistveno višje kot na stanovanjska. Povprečna obrestna mera pri potrošniških posojilih je okoli šest odstotkov, pri stanovanjskih je manj kot tri odstotke. Zato je logično, da poskušajo banke, tudi neupravičeno, kadar posojajo za stanovanjske namene, pri potrošnikih forsirati drugačno obliko posojila, ker dobijo bistveno višje obresti, kot če bi odobrile stanovanjsko posojilo," je pojasnil.

Banka Slovenije želi preprečiti kopičenje slabih posojil

Tudi drugod so centralni bankirji ukrepali

A tudi stanovanjska posojila so v Sloveniji dražja od povprečja v evroobmočju in kot v Avstriji in Italiji. Pa se centralni bankirji ne bojijo, da bomo vsi pohiteli po kredite čez mejo, saj tudi tamkajšnje centralne banke spremljajo dogajanje. Ukrepe pri kreditiranju prebivalstva poznajo namreč v večini evropskih držav.

Preden vzamete posojilo v banki
"Osnovna logika zdravega zadolževanja je, da sam premisliš, koliko si kreditno sposoben oziroma koliko lahko odplačuješ in da se o tem ustrezno informiraš v ustrezni finančni ustanovi," je vsem, ki nameravajo zaprositi za bančno posojilo, priporočil namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. Namen priporočila bankam v zadnjih treh letih in tudi sedanjega ukrepanja in sporočanja stališč javnosti je namreč tudi, da se posamezniki ozavestijo o tem, koliko so lahko dejansko zadolženi. "Iz pretekle krize v ZDA, torej ne v Sloveniji, vemo, da so posamezniki zelo napačno ocenili svojo kreditno sposobnost," je dodal Dolenc, kar "je pripeljalo do svetovne gospodarske krize, ne samo krize v Sloveniji."

Gospodarska rast naj bi bila zaradi obvezujočih pogojev pri kreditiranju potrošnikov zanemarljivo nižja, ocenjujejo v BS, saj predstavljajo potrošniška posojila desetino okoli 25 milijard evrov težke zasebne potrošnje. V BS so tudi prepričani, da se bo del potrošniških posojil preselil med stanovanjska.

Saj banke že zdaj ne kreditirajo upokojencev
Banke so lani odobrile starejšim od 65 let le 0,8 odstotka stanovanjskih posojil, potrošniških pa le 8,7 odstotkov vseh, je Banka Slovenije zavrnila očitek Združenja bank Slovenije (ZBS), da 213 tisoč od 380 tisoč upokojencev, ki imajo do 700 evrov pokojnine, v bankah posojila ne bo moglo več dobiti.
Kaj pa centralni bankirji odgovarjajo 114 tisoč oziroma vsaj petini zaposlenih, ki so jim združene banke sporočile, da ne bodo mogli dobiti posojila, ker imajo 928 evrov neto plače in preživljajo enega otroka? Njim, tako kot upokojencem, nič. Združenju bank pa, da so lani odobrile posameznikom z dohodkom, ki omogoča preživljanje dveh otrok, le štiri odstotke stanovanjskih posojil in le 21 odstotkov potrošniških. Ljudem s takimi dohodki skratka že zdaj posojil skoraj niso dajale.